|
Naslov: |
Prožnost alpskih pokrajin z vidika naravnih nesreč |
|
Akronim: |
|
|
Šifra projekta: |
J6-6853 |
|
Trajanje: |
1.10.2014 – 30.9.2017 |
|
Financer: |
Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) |
|
Odgovorni nosilec projekta: |
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU |
|
Vodja projekta: |
Blaž Komac |
|
Projektni partnerji: |
Oddelek za geografijo FF UL |
|
Člani projektne skupine: |
Uroš Stepišnik, Karel Natek, Blaž Repe, Matej Ogrin |
Vsebina oz. opis:
Prožnost naravnih sistemov v slovenskih alpskih pokrajinah je razmeroma nizka. Bolj raznolika je družbena prožnost, zato lahko slednja pomembno vpliva na to, kako pokrajina prenese posledice naravne nesreče. Slednja je odvisna od doslednosti prostorskega načrtovanja, dolgoročno skrbjo za zniževanje ranljivosti posameznikov in različnih družbenih skupin (večja povezanosti ljudi, skrb za ranljive skupine) in preventivi (izobraževanje, raziskovanje in inovacije), in seveda tudi gospodarskega stanja in razvoja. V projektu analiziramo prožnost pokrajin na izbranih območjih v različnem merilu (lokalno, regionalno), glede naravnih nesreč različnih vrst in različne magnitude:
Na lokalni ravni bomo obravnavamo prožnost naselja v primeru velikih naravnih nesreč, kot je bil drobirski tok iz leta 2000 (obnova je trajala do 2012) in njegovega učinka na naselje Log pod Mangartom. Na regionalni ravni bomo na primeru Zgornjesavske doline obravnavali prožnost z vidika pogostih naravnih nesreč in hidrogeomorfnih procesov ter njihovega učinka na promet in turizem,
Omenjenim območjem skupno, da so z vidika prožnosti dolgoročno njihovi najbolj izpostavljeni deli aluvialni vršaji. Vršaj je poleg melišča, delte, rečne terase in poplavne ravnice ena od najpomembnejših akumulacijskih reliefnih oblik (Kladnik, Lovrenčak in Orožen Adamič 2005), njihov nastanek pa je znamenje burnega geomorfnega dogajanja, ki ima za posledico usedanje sedimentov. Na hudourniških vršajih se srečujemo z nizko prožnostjo prebivalstva in naravnih sistemov na tovrstne procese kljub razmeroma veliki pogostnosti hidrogeomorfnih procesov (Komac 2009). Na vršajih so posebej ogrožena naselja in ceste, ki jih v Sloveniji hudourniki povprečno prečkajo na vsakih 834 m (Horvat 2002, 269).
Rezultate analize prožnosti, povezane s hidrogeomorfnimi naravnimi nesrečami bomo primerjali z učinkom izrednih naravnih nesreč v Zgornjem Posočju, kjer bomo obravnavali prožnost naravnih in družbenih prvin pokrajine z vidika potresov in njihovega učinka na prebivalstvo, gospodarstvo in naravne prvine. V letih 1976, 1998 in 2004 so Posočje prizadeli močni potresi, ki jim je sledila večletna obnova, financirana s strani posameznikov, zavarovalnic in državnih ustanov.
Rezultati
