Naslov:

Parametri trajnostnega razvoja kmetijstva

Akronim:

 

Šifra projekta:

V4-1063

Trajanje:

2010 – 2012

Financer:

Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Odgovorni nosilec projekta:

Inštitut za ekonomska raziskovanja

Vodja projekta:

Renata Erker Slabe

Projektni partnerji:

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijski inštitut Slovenije

Člani projektne skupine:

Barbara Lampič, Irena Mrak

 

Vsebina oz. opis:

Metodološko zahteven aplikativni projekt, s katerem smo želeli razviti kvantitativno metodo merjenja (in prikazovanja) stopnje dosežene trajnosti v kmetijstvu na različnih prostorskih ravneh (na ravni države – primerjava razmer v Sloveniji z državami EU 15 in na ravni statističnih regij v Sloveniji). Pomemben rezultat projekta sta dve znanstveni monografiji, kjer so podrobno predstavljeni tako potek kot rezultati projekta.

Temeljne ugotovitve projekta lahko strnemo v naslednjih točkah:

  • Analiza parametrov trajnostnega kmetijstva v ciljih ukrepov kmetijske politike pokaže velike spremembe v obdobju 2000-2010. Medtem ko je v letu 2000 ekonomski vidik trajnosti predstavljal skoraj 70%, se je ta delež v letu 2010 zmanjšal skoraj 20 odstotnih točk, predvsem na račun poudarjenega okoljskega vidika.
  • Agregatni ITK kaže, da slovensko kmetijstvo ni trajnostno. V opazovanem obdobju (2000-2007) je bil ITK relativno stabilen in negativen. V letu 2000 je bilo kmetijstvo z ekonomskega in družbenega vidika netrajnostno (-0,48 -0,21 in), medtem ko je bilo trajnostno z okoljskega vidika (0,13). V letu 2007 opazimo izboljšanje stanja na področju ekonomske in okoljske trajnosti (-0,41 in 0,21), družbeni vidik pa je še vedno v zaostanku.
  • Na regionalni ravni ocenjevanja kmetijske trajnosti smo na koncu opredelili kot trajnostne 8 regij, kot netrajnostne na področju kmetijstva pa so se pokazale Osrednjeslovenska, Zasavska, Gorenjska in Obalno-.kraška.
  • Pomen ekonomskega vidika trajnostnega kmetijstva se zmanjšuje pri obeh sektorjih (rastlinska pridelava in živinoreja). Nasprotno pa se pomen okoljskega vidika povečuje, znotraj njega pa se spreminja struktura okoljskih parametrov v korist Uporabe okolju prijaznih tehnologij.
  • Z anketo med splošno javnostjo in med kmeti smo ugotovili, da v Sloveniji obstaja podpora trajnostnemu kmetijstvu s strani javnosti. Statistično značilne razlike med podporo splošne javnosti in kmetov pa so v dojemanju trajnostnega napredka kmetijstva na področju okolja.

Vzporedno se kaže neskladje med načelno in dejansko podporo trajnostnemu kmetijstvu.

Raziskava je bila narejena za podporo kreiranju politik, zato so na osnovi ciljev kmetijske politike opredeljeni tudi parametri trajnostnega razvoja kmetijstva in v njihovem okviru ustrezni indikatorji. Takšna zasnova raziskave omogoča primerjavo med oceno trajnostne ravni kmetijske politike in agregatno oceno trajnostne ravni slovenskega kmetijstva. Pri tem je treba dodati, da predstavlja takšen pristop omejitev pri naboru kazalnikov in razpoložljivih podatkov zanje.

 

Rezultati

Znanstvene in strokovne monografije:

  • LAMPIČ, Barbara, BEDRAČ, Matej, CUNDER, Tomaž (avtor, fotograf), KLUN, Maja, MRAK, Irena, SLABE ERKER, Renata, LAMPIČ, Barbara (urednik, fotograf). Trajnostna naravnanost kmetijstva v slovenskih regijah, (GeograFF, 20). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016. 146 str.
  • SLABE ERKER, Renata, LAMPIČ, Barbara, CUNDER, Tomaž, BEDRAČ, Matej, LAMPIČ, Barbara (urednik, fotograf). Opredelitev in merjenje trajnosti v kmetijstvu, (GeograFF, 16). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. 154 str.
  • SLABE ERKER, Renata, MRAK, Irena, KLUN, Maja, BEDRAČ, Matej, LAMPIČ, Barbara, CUNDER, Tomaž. Agricultural sustainability index of Slovenia, (Working paper, no. 78). Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja: = Institute for Economic Research, 2013. 16 str.