Back to top

Naslov:

Ekonomika ekoloških kmetij v Sloveniji

Akronim:

 

Šifra projekta:

V7-1118

Trajanje:

oktober 2011 – september 2013

Financer:

Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Odgovorni nosilec projekta:

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Vodja projekta:

Črtomir Rozman

Projektni partnerji:

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštitut za trajnostni razvoj, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Člani projektne skupine:

Barbara Lampič, Irena Mrak

 

Vsebina oz. opis:

Sodelovanje pri projektu CRP (Oddelek za geografijo kot partner) se je osredotočalo na raziskavo dejanskih razmer na področju ekonomske učinkovitosti in potencialov večje trženje ekoloških pridelkov in proizvodov. Ugotavljamo, da je obseg ekološke tržne pridelave glede na potrebe še zelo majhen, oziroma da so količine slovenskih ekoloških živil na trgu z vidika samooskrbnosti komaj omembe vredne. Če vzamemo primer zelenjave, sedaj (2012) ekološki kmetje pridelajo 0,5 % vseh nacionalnih potreb po zelenjavi, kar je 1,5 % vse v Sloveniji pridelane zelenjave. Po drugi pa naša raziskava kaže, da je razvojni potencial zagotovo zelo velik, tudi pri npr. zelenjavi. Katere ugotovitve torej kažejo na to?

Kvantitativna analiza podatkov o obsegu pridelkov je pokazala, da so ekološke kmetije sposobne pridelati res velike količine tudi tistih pridelkov, ki nam jih trenutno v Sloveniji z vidika doseganja boljše samooskrbe najbolj primanjkuje – zelenjava, sadje in žita. To dokazujejo konkretni primeri: pridelovalec zelenjave s pridelavo približno 100 t zelenjave letno oziroma skoraj 10 % vse slovenske ekološke zelenjave. Identificirali smo tudi več večjih pridelovalcev ekološkega mleka in mesa, med drugim več kmetij z letno prirejo prek 100.000 l ekološkega mleka. To dokazuje, da tudi v Sloveniji lahko (uspešno) ekološko kmetujejo ne le manjše, temveč tudi nadpovprečno velike kmetije.

Obenem pa ugotavljamo, da mnogim manjšim in srednje velikim kmetijam pridelava in trženje ekoloških pridelkov zagotavlja večji del prihodka, ali pa vsaj zelo pomemben del. Prav razmeroma enakomerna prostorska zastopanost ekološke pridelave zelenjave priča o tem, da so možnosti za le-te na območju cele države, da pa jih trenutno izkorišča le majhen del kmetij (tako ekoloških kot »potencialno ekoloških«, torej konvencionalnih).

Pri ocenjevanju potenciala za nadaljnji razvoj tržne ekološke pridelave so pomembne tudi vizije in načrti kmetov. Ugotovili smo, da se v našem vzorcu kmetij kaže visoka stopnja podjetniške naravnanosti kmetov in njihova usmerjenost v nadaljnji razvoj kmetije, ter da menijo, da se kmetiji odpirajo nove možnosti  za razvoj – z vidika pridelave in trženja, z vidika razvoja novih (dopolnilnih) dejavnosti idr. Vse to govori v podporo sklepu, da je razvojno potencial tržne ekološke pridelave velik.

Še enkrat opozorimo tudi na to, da je na tržno usmerjenih ekoloških kmetijah struktura rabe kmetijskih zemljišč z vidika samooskrbe bistveno bolj ugodna. Očitno bi povečevanje deleža obsega ekološke pridelave za trg izboljšalo tudi našo samooskrbnost z ekološkimi živili. Morda pa bi povečevanje deleža obsega ekološke pridelave nasploh (zlasti tržno usmerjene) prispevalo tudi k večji uravnoteženosti samooskrbnostne bilance v Sloveniji, saj bi njivske površine v večji meri uporabljali za pridelovanje ekološke zelenjave in žit za človeško prehrano in tako zmanjšali pridelovanje krmnih žit, zlasti koruze, na njivah.

 

Rezultati

  • Zaključno poročilo
  • Strokovno predavanje sejem AGRA: LAMPIČ, Barbara. Kaj odlikuje slovenske tržno naravnane ekološke kmetije? : predavanje na sejmu AGRA, 2. EKO posvetu Ali je ekološko kmetijstvo lahko alternativa za majhne kmetije?, Gornja Radgona, 27. 8. 2014.
  • Intervju: LAMPIČ, Barbara (intervjuvanec). Ekološki kmetje so prodorni, tržni pa še bolj : dr. Barbara Lampič o ekonomičnosti ekoloških kmetij. Kmečki glas, ISSN 0350-4093, 19. nov. 2014, leto 71, št. 47, str. 6.
  • LAMPIČ, Barbara, SLABE, Anamarija. Tržna pridelava na ekoloških kmetijah kot dejavnik razvoja na podeželju. V: NARED, Janez (ur.), PERKO, Drago (ur.), RAZPOTNIK VISKOVIĆ, Nika (ur.). Nove razvojne perspektive, (Regionalni razvoj, 4). Ljubljana: Založba ZRC. 2013, str. 111-125.
  • SLABE, Anamarija, LAMPIČ, Barbara, JUVANČIČ, Luka. Potenciali ekološke pridelave za trajnostno lokalno oskrbo s hrano v Sloveniji. Dela, 2011, [Št.] 36, str. 93-109, http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.36.5.93-109/704,.
  • PODMENIK, Dane, LAMPIČ, Barbara, BAVEC, Martina. Ekološka pridelava oljk v Sloveniji. Dela, 2013, [Št.] 39, str. 49-66. http://revije.ff.uni-lj.si/Dela/article/view/dela.39.3.49-66/1835.
  • LAMPIČ, Barbara. Organic farming and sustainability : the Slovenian case study. V: Conference proceedings. Santiago: UGI. 2011, str. 1-8