Naslov:

 Strokovna podpora fokusnim skupinam v sklopu priprave SPRS 2050; SKLOP (4): GORSKA IN OBMEJNA OBMOČJA

Akronim:

 

Šifra projekta:

2550 – 16 – 510028

Trajanje:

oktober 2016 – januar 2017

Financer:

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)

Odgovorni nosilec projekta:

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Vodja projekta:

Barbara Lampič

Projektni partnerji:

-

Člani projektne skupine:

Dejan Cigale, Simon Kušar, Barbara Lampič, Irma Potočnik Slavič, Jernej Zupančič

 

Vsebina oz. opis:

K pripravi nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije je odgovorno resorno ministrstvo (MOP) pristopilo s ciljno usmerjenimi analizami posameznih značilnih slovenskih območij, kjer je poseben poudarek tudi na gorskih in obmejnih območjih. Izhodiščne analize in vhodno gradivo za pripravo tega ključnega prostorskega strateškega dokumenta smo izvedli sodelavci oddelka za geografijo Filozofske fakultete UL.

Goratost in obmejnost senzibilizirata slovenski prostor. To nikakor ne pomeni, da smemo zanemariti osnovno hierarhijo razvoja, ki gre od jedrnih območij navzven. Jedrna območja imajo možnost in v perspektivi tudi dolžnost generirati razvoj, »servisirati« prebivalce robnih območij. V skoraj enaki meri je razvoj jedrnih območij odvisen od gospodarske, demografske in kulturne kondicije državnega roba, v nekaterih pogledih, na primer simbolnem in identitetnem, pa je ta odnos celo strateška nuja ta obstoj države in posredno tudi kulturne mozaičnosti EU.

Končno poročilo vsebuje štiri vsebinsko zaključene sklope:

  1. V prvem delu podrobneje predstavljamo različne opredelitve tako gorskih kot obmejnih območij (skupaj z nekaterimi kvantitativnimi podatki), v zaključku poglavja pa predstavljamo skupne (štiri) tipe (gorsko-obmejnih) območij za nadaljnjo obravnavo, ki so služili predvsem pri povezovanju vsebin z drugimi fokusnimi skupinami. Opredeljeni tipi so rezultat obravnave ključnih gradiv, ki jih je za obravnavo predvideval že naročnik razpisa projektne naloge.
  2. V drugem delu so za opredeljena gorska in obmejna območja predstavljene njihove ključne funkcije. Poleg osnovnih, t.i. nosilnih funkcij območij (kot so poselitvena, gospodarska (ta je še podrobneje razčlenjena) in komunikacijska), smo na kratko ovrednotili tudi npr. prostočasno, identitetno idr. funkcije, katere je prav tako potrebno razumeti in upoštevati v celovitem sistemu prostorskega razvoja.
  3. V tretjem delu smo podali ocene prostorskih učinkov sektorskih politik (kmetijska politika, regionalna politika, čezmejno sodelovanje, zdravstvena, socialna, kulturna idr. politike). Vseskozi smo se posebej osredotočali na obmejni in gorski prostor.
  4. V četrtem sklepnem delu so podana nekatera izhodišča za nadaljnjo razpravo – naši predlogi za nadaljnjo obravnavo gorskih in obmejnih območij v procesu priprave nove SPRS, kakšni so problemi (omejitve) in priložnosti (prednosti) po obravnavanih območjih in kje iskati rešitve (razvojne usmeritve, ukrepe). Gradivo je rezultat razprave na delavnici (tematska delavnica je bila izvedena novembra 2016), skupnega posveta (izvedenega decembra 2016) in poglobljenega analitičnega dela strokovne skupine.

Priprava ustreznega strokovnega gradiva o prostorsko razvojnih vidikih gorskih in obmejnih območij bo služila usmerjanju vsebinskih obravnav z izbranimi relevantnimi deležniki v okviru sestankov fokusnih skupin. Za uspešen in inovativen pristop ter nadgraditev dosedanjih razvojnih konceptov je nujno, da v obstoječa gradiva, poleg že prepoznanih izzivov (demografska izčrpanost, zaraščanje, dnevne migracije, nezadostna opremljenost s storitvami idr.), vključimo vsebine, ki bodo pri diskusijah z deležniki vzpodbudile inovativne predloge in aktiven odziv.

Obstoječa regionalna in delno tudi prostorska politika obravnavata problematiko gorskih in obmejnih območij »univerzalno«, medtem ko bi bila zaradi specifičnih geografskih in razvojnih značilnosti le-teh potrebna individualna obravnava. Za zaključene prostorske enote (regije) bi bilo potrebno pripraviti razvojne programe (programe prostorskega razvoja), ki bi temeljili na usklajenem pristopu različnih sektorjev, predvsem prostorskega, kmetijskega in regionalno razvojnega. Primer takšnega pristopa so predlog ukrepov in instrumentov za območje Haloz (Prikaz stanja …, 2015). 

 

Rezultati

Rezultat našega dela so sledeči:

ki je služilo kot izhodišče za izvajanje izvedbe fokusnih skupin, hkrati pa je gradivo namensko prilagojeno nadaljnji uporabi in neposredni vključitvi v samo vsebino SPRS.

  • Izvedba štirih fokusnih skupin;