Ob prihajajoči stoti obletnici nastanka univerze v slovenskem jeziku v Ljubljani, je na konferenci sodeloval Božo Repe. V svojem prispevku je opozoril na danes najbolj aktualno vprašanje, ali je univerza že ob ustanovitvi sledila tudi načelom univerzalnosti ali pa je šlo zgolj za nacionalni motiv. Brez dvoma je bil nastanek slovenske univerze prvenstveno produkt obrambnih nacionalnih teženj. V naslednjih desetletjih je univerza svoj nastanek upravičila, tako v nacionalnem smislu – naj omenim samo njeno vlogo enega od pomembnih žarišč upora med drugo svetovno vojno – kot znanstveno univerzalnem smislu. Postala je ena od ključnih nacionalnih in kulturnih institucij, ki so svojo pot začele med obema vojnama in se z republiško državnostjo po drugi vojni vzpostavile in profesionalizirale do te mere, da je njihov prehod v samostojno državo potekal brez dramatičnih rezov. To je ljubljanski univerzi tudi omogočilo, da je danes kljub vsej kritičnosti (in morda malo manjši samokritičnosti) tudi drugi cilj, to je univerzalnost znanosti in je med 400 najboljšimi univerzami na svetu. Ostajajo pa kljub drugačnemu kontekstu razmer tudi v današnjih časih enake dileme kot tedaj: razpon med ohranjanjem nacionalne samobitnosti in univerzalnostjo, ki je zaradi globalizacije morda še večji, kot je bil tedaj; zlasti gre tu za vprašanje obstoja jezika in vloge univerze pri njegovem ohranjanju, še posebej na znanstvenem področju

 

Več o konferencu na spletni strani RTV SLO. Slika je objavljena na istem naslovu, foto Urban Resnam, FDV.