V četrtek, 6. junija ob 10 uri je bila v Zbornični dvorani predstavitev priložnostne poštne znamke Stoletnica Univerze v Ljubljani. Poleg kulturnega programa sta imela nagovor rektor, prof. dr. Igor Papič in predsednik Filastelistične zveze Slovenije prof. dr. Peter Suhadolc. Redni prof. dr. Božo repe je imel predavanje o zgodovini univerze in njenem pomenu. Sodelavci oddelka so bili pobudniki obeležitve obletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani s posebno poštno znamko.
Božo Repe je poudaril, da je bil nastanek slovenske univerze prvenstveno produkt nacionalnih teženj, ki so potekala vse od sredine 19. stoletja; »prva vidna trdnjava«, »najvišja slovenska kulturna ustanova, ki si jo je narodna država postavila na triglavsko ozemlje proti sosedom« , kot so govorili ob ustanovitvi. So pa bili nekateri profesorji tedanjega časa hkrati tudi goreči zagovorniki univerzalne znanosti. Univerza je svoj nastanek upravičila, tako v nacionalnem smislu (npr., njena vloga enega od pomembnih žarišč upora med drugo svetovno vojno), kot v kot znanstveno univerzalnem smislu. Postala je ena od ključnih nacionalnih in kulturnih institucij, ki so svojo pot začele med obema vojnama in se z republiško državnostjo po drugi vojni vzpostavile in profesionalizirale do te mere, da je njihov prehod v samostojno državo potekal brez dramatičnih rezov. To je ljubljanski univerzi tudi omogočilo, da je danes med 3% najboljših univerz na svetu. Ostajajo pa kljub drugačnemu kontekstu razmer tudi v današnjih časih enake ali podobne dileme kot teda, npr. razetost med ohranjanjem nacionalne samobitnosti in univerzalnostjo, vprašanje kako povezati humanistiko in naravoslovje in doseči sinergijo, brez katere ne bo ne slovenske, ne planetarne prihodnosti; večno vprašanje avtonomije univerze oziroma odnosa med univerzo in politiko ter javnostjo; in ne nazadnje vprašanje, koliko univerz potrebujemo (tedaj je šlo za vprašanje, ali naj bi bila kar za vso novoustanovljeno jugoslovansko državo dovolj ena, že obstoječa univerza; pri Slovencih pa vprašanje ali naj bo univerza v Zagrebu, Trstu ali Ljubljani, po osamosvojitvi je politika ugotovila, da bi pravzaprav vsaka slovenska vas potrebovala če že ne svojo univerzo pa saj fakulteto, seveda zasebno, a z državnim denarjem).
