Tretjestopenjski doktorski študij geografije se izvaja v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje, v katerega so vključene Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede v sodelovanju z Akademijo za glasbo, Teološko fakulteto, Fakulteto za socialno delo ter Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
Doktorski študij na področju Geografija je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega študija geografije. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev in pedagoških delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na področju geografije.
Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Struktura izvedbe študija je razdeljena v tri letnike in je zasnovana tako, da je v začetku prvega letnika in delno drugega večji poudarek na organiziranih oblikah pouka, kasneje pa je vedno večji poudarek na raziskovalnem delu in pripravi doktorske disertacije.
Struktura in organizacija študija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom študija in kreditnim vrednotenjem, kot jih določa program Humanistika in družboslovje. Tako študent na področju Geografija vpiše dva temeljna predmeta (2x 10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x 10 KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Sodobne metode geografskega raziskovanja in Sodobna teorija geografskega raziskovanja omogočata študentom poglobljeno razumevanje različnih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na tem področju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritične distance do različnih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na možnosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodoloških in teoretičnih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se določa vsako leto sproti in je pripravljena individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta s kandidatom v analitični znanstvenoraziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v določilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem izbere praviloma na eni od priznanih tujih univerz, s čimer dobi kandidat možnost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja različnih raziskovalnih praks. Največji delež doktorskega študija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu ter v praksi razvija vse splošne in predmetnospecifične kompetence, predpisane s programom in učnimi načrti.
