Zrelost (1977–1998)
Leta 1975 se je Filozofska fakulteta reorganizirala, nekdanji oddelki so postali pedagoško znanstvene enote (s kratico PZE), ki so imele svoje svete, sestavljene iz učiteljev, študentov in uporabnikov. Bizarna samoupravna kratica se je morala umakniti že sedem let pozneje.
V tem obdobju je predstojnikoval Kos, ki je študij primerjalne književnosti obogatil z novimi literarnozgodovinskimi predavanji. V sedemdesetih letih je Kos obravnaval literarno zgodovino predromantike, romantike in razsvetljenstva. V poznejšem desetletju je vsem trem literarnim obdobjem posvetil monografsko študijo (Romantika, 1980; Razsvetljenstvo, 1986; Predromantika, 1987). V osemdesetih letih je Kos večkrat predaval primerjalno zgodovino slovenske književnosti. Leta 1987 je objavil svoje monumentalno delo Primerjalna zgodovina slovenske literature, v katerem je opisal zgodovino vplivov v slovenskem literarnem razvoju med letoma 1770 in 1970, pri čemer je ohranil zgodovinsko celovitost slovenske književnosti. Avtor je uporabljal tako koncentrično kot linearno metodo. Po Korenu (1988: 53) v svetovnem literarnem zgodovinopisju ne obstaja nobeno delo, ki bi na tak način obravnavalo tuje vplive na skorajda celotno besedno umetnost kakega naroda.
Vse od sedemdesetih let je Kos predaval tudi uvod v literarno teorijo in teorijo literarnih vrst. Že leta 1983 je izdal Očrt literarne teorije, ki velja za prvi celostni pregled tega problemskega polja pri nas (Koren 1990/91: 161) in uvaja novo sistematiko. Leta 2001 je prenovljen in dopolnjen Očrt izšel pod naslovom Literarna teorija. Študije o posameznih pojmih, ki jih obravnava Očrt, pa so izšli tudi v sklopu Literarnega leksikona (Literatura, 1978; Morfologija literarnega dela, 1981; Literarne tipologije, 1989). Med literarnimi vrstami je Kos v isti zbirki obravnaval roman (1983) in liriko (1993).
V osemdesetih letih se je na vse tri smeri v povprečju vpisalo 60 novincev, kar je bila velika obremenitev za le dva učitelja, Janka Kosa in Evalda Korena, ki se je habilitiral leta 1979. Koren, ki je leta 1978 doktoriral s tezo o evropskem naturalizmu in Kraigherjevi pozni pripovedni prozi, je na oddelku predaval zgodovino realizma in naturalizma, od teoretskih predmetov pa evropske verzifikacijske sisteme in literarno retoriko. Iz slednje je imel v prvi polovici tudi odmeven seminar. Predaval pa je tudi Uvod v primerjalno književnost.
V šolskem letu 1987/88 se je na Oddelek kot docent vrnil Lado Kralj, ki je bil med letoma 1971 in 1978 že asistent. V tem času je bil umetniški vodja gledališča Pekarna in pripravljal zbrano delo Slavka Gruma. Med letoma 1978 in 1982 pa je bil umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Kralj, ki je leta 1986 pod Kosovim mentorstvom doktoriral s tezo o pojmu ekspresionizma v nemški in slovenski literarni vedi, je več let predaval literarne avantgarde. Za zbirko Literarni leksikon pa je prispeval študijo Ekspresionizem (1986). Zlasti v devetdesetih letih je Kralj predaval teorijo drame, s čimer je spet povezal svojo akademsko kariero z gledališko. Leta 1998 pa je izdal literarni leksikon z naslovom Teorija drame, v katerem je obravnaval dramsko osebo, dejanje in aktantske modele.
Leta 1991 je docent postal Janez Vrečko, ki je leta 1986 pod Kosovim mentorstvom doktoriral s tezo o slovenski zgodovinski avantgardi in zenitizmu, v kateri je raziskoval vezi Podbevška, Kosovela in Delakove skupine z Zenitom. Pozneje je objavil več razprav o Kosovelu in uredil nekaj njegovih del. Od devetdesetih pa Vrečko, ki je študiral tudi na AGRFT, na Oddelku predava zgodovino epa in tragedije ter teorijo tragičnega. S tega področja je objavil več monografij (Ep in tragedija, 1994; Atiška tragedija, 1997), za svoje pedagoško in znanstveno delo pa je prejel Zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
V šolskem letu 1996/97 se je oddelku priključil Boris A. Novak, ki je pod Korenovim mentorstvom doktoriral s tezo o recepciji romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji. Za disertacijo, ki je izšla v knjižni obliki pod naslovom Oblika, ljubezen jezika, je prejel Zlati znak ZRC SAZU. Posebej je treba poudariti, da se v Novakovem delu verzologija prepleta z dolgoletno pesniško izkušnjo, saj gre za avtorja številnih pesniških zbirk, za katere je prejel več nagrad. Poleg primerjalne verzologije Novak predava tudi srednjeveško poezijo, renesanso, barok in zlasti simbolizem. Uveljavljeni in nagrajeni prevajalec francoskih pesnikov (Mallarmé, Valéry, Verlaine) je sicer o tem literarnem obdobju objavil monografijo (Pogledi na francoski simbolizem, 2007) in pripravil več komentiranih antologij.
Jeseni 1997 se je Oddelek preselil v nove kabinete, prvič po sedmih desetletjih je ustrezne prostore dobila tudi knjižnica, ki je imela tedaj že več kot 14.000 enot. V šolskem letu 1997/98 je Filozofska fakulteta uvedla namesto dotedanje A- in B-smeri dvopredmetni študij, kar pomeni, da je bila obremenjenost študentov na obeh predmetih poslej izenačena. Neka raziskava je pokazala, da je približno 1000 diplomantov, ki so med letoma 1970 in 2000 končali študij, največkrat študiralo primerjalno književnost v kombinaciji s slovenščino (36%), filozofijo (14%), angleščino (11%), francoščino (5%) ali sociologijo (4%). Le 13% diplomantov tega obdobja je primerjalno književnost študirala enopredmetno.
