Temeljni raziskovalni projekt
Članica UL | UL Filozofska fakulteta |
Šifra | J6-1811 |
Naziv projekta | Možnost idealizma za enaindvajseto stoletje |
Obdobje | 1. 7. 2019 - 30. 06. 2022 |
Letni obseg | 1,86 FTE |
Vodja | dr. Slavoj Krečič Žižek |
Veda | Humanistične vede / Filozofija |
Sodelujoče RO | |
Vsebinski opis projekta | |
Idealizem je ena najmanj popularnih in najbolj omalovaževanih pozicij v poheglovski filozofiji. Ambicija tega projekta je njegova rehabilitacija v okviru misli enaindvajsetega stoletja. Izhodišče za tak podvig pa je določena slepa ulica, v kateri se je znašla sodobna filozofija. Medtem ko se je kontinentalna misel dvajsetega stoletja ujela v brezpotjih antirealizma in nazadnje sprožila popoln razkroj zavezujočih in univerzalnih resničnostnih kriterijev, spekulativni realizem enaindvajsetega stoletja raje zagovarja aksiomatsko eliminacijo vsakršne subjektivne drže nasproti realnosti. Vendar pa je v dveh pogledih rezultat obeh miselnih usmeritev podoben: po eni strani spekulativni realisti nadaljujejo s poheglovsko tendenco potlačitve idealističnih elementov pri oblikovanju resnic; po drugi strani pa mnogi med njimi tudi ohranjajo tradicijo pokantovskega nezaupanja do znanstvenega realizma. Rešitev, ki jo predlaga pričujoči projekt, je ravno nasprotna. Medtem ko mora poslednje horizonte realnosti zarisati znanost, je naloga filozofije v tem, da ponudi teorijo nastajanja nerelativnih, transkontekstualnih resnic z univerzalno veljavo. Naša teza je, da je mogoče močno, historično nepreklicno, »absolutno« resnico konstruirati le okoli idealističnega jedra, torej okoli pojma, ki nastane skozi proces idealizacije. Vsa pretenzija tega projekta temelji na drznosti, da postavimo naslednje vprašanje: je še mogoče v enaindvajseten stoletju zasnovati teorijo oblikovanja tistih Resnic, ki zmorejo spremeniti naš pogled na svet, se vpisati v Zgodovino, učinkovati kot faktor družbenih sprememb, ali celo sprožiti velike premike v znanosti, torej znanstveno revolucijo? Trdili bomo, da nam lahko odgovor da le »idealizem resnice« v nasprotju z vsakršnim »idealizmom realnosti«. Tako predlagani »novi idealizem« ne bo izpeljeval realnosti iz (človeškega) uma, temveč bo skušal zaznati, utemeljiti in očrtati ireduktibilno idealistične impulze v genezi tistih resnic, katerih domet presega partikularne kontekste subjektivnih interesov in perspektiv. Da bi torej izdelali idealistično držo za enaindvajseto stoletje, bo raziskvalno delo potekalo v štirih korakih. Prvič, »novi idealizem« bo diferenciran proti tradicionalnim idealizmom, psevdoidealizmom in antiidealizmom. Drugič, raziskave bodo rekonstruirale historično genezo nepriznanega modernega »idealizma resnice«, torej procesa, v katerem je legitimacija resnice postala bistveno idealna. Pri tem se bomo osredotočili na Kantovo invencijo spontanosti uma in na tej osnovi skušali določiti izvore pokantovskega antirealizma in poheglovskega antiidealizma. Cilj bo preseči omejitve obeh in doseči spravo med idealizmom in realizmom. Tretjič, projekt bo zagovarjal nujnost subjektivnosti in slednjo izpeljal iz historičnih procesov desimbolizacije realnosti. Četrtič, »idealizem resnice« bo apliciran na področje znanosti, kjer signifikantni znanstveni pojmi nastajajo prek operacije idealizacije. Pokazali bomo, kako »idealistična poteza« odpre prostor realizma, torej možnosti empirične, kvantifikabilne konceptualizacije realnosti. Skratka, če se je Kant razglasil za transcendentalnega idealista in hkrati empiričnega realista, je naša ambicija, da bi pokazali, da moramo najprej biti »idealisti resnice«, da bi naknadno lahko postali »ontološki realisti«. |
|
Sestava projektne skupine | |
Faze projekta in njihova realizacija | |
2019 |
|
Bibliografske reference |
![]() |
![]() |
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost. |