Back to top

Error message

  • Unable to create CTools CSS cache directory. Check the permissions on your files directory.
  • Unable to create CTools CSS cache directory. Check the permissions on your files directory.

Archaeologia historica Slovenica 4

 

Katarina Predovnik: Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem (=The fortress of Kostanjevica (Veste Landestrost) at Stari grad above the village of Podbočje). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Znanstveni inštitut, 2003. 240 strani / pages, ilustr.

ISBN 961-6200-29-1

 

 

V knjigi so objavljeni izsledki izkopavanja, ki ga je na najdišču Podbočje - Stari grad v bližini Kostanjevice na Krki v letih 1992-1995 izvedel Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pod vodstvom prof. Mitje Guština. Multiperiodno najdišče je bilo v arheologiji že dolgo poznano predvsem kot starejšeželeznodobna utrjena višinska naselbina, izkopavanja v 90-ih letih pa so imela namen raziskati ostanke srednjeveške utrdbe, ki je bila postavljena vrh prazgodovinskega gradišča.

 

Temeljit študij zgodovinskih virov in nekatere arheološke najdbe (odlomki tlakovcev z grbom grofov Celjskih iz prve tretjine 15. stoletja) so omogočili pozitivno identifikacijo utrdbe na Starem gradu s t. i. Trdnjavo Kostanjevica (veste Landestrost), prvotno utrdbo koroških vojvod Spanheimskih, ki so se na prelomu 12. in 13. stoletja polastili ozemelj južno od reke Krke na Krškem polju in Gorjancih. Trdnjava Kostanjevica naj bi torej nastala v času okoli 1200, kar potrjujejo tudi arheološki podatki o najstarejši srednjeveški arhitekturi in pripadajočih drobnih najdbah. Že v 13. stoletju je prvotno arhitekturo zamenjal kompleks zgradb, med katerimi podrobneje poznamo le ostanke kvadratnega stolpa. Arheološke najdbe kažejo, da je bila trdnjava opuščena v drugi polovici 15. stoletja, le redke najdbe iz ruševinskih slojev je mogoče datirati tudi še v 16. stoletje. Vsekakor pa se lokacija že leta 1575 v virih omenja kot "Pusti grad" (bei dem Öden Schloss).

 

Poleg podrobnega poročila o poteku izkopavanj in dokumentirani stratigrafiji najdišča so v knjigi v obsežnem katalogu predstavljene drobne najdbe. Kronološka umestitev in kulturno vrednotenje najdb sloni predvsem na stratigrafiji, deloma pa tudi na primerjavah s sorodnim gradivom z drugih slovenskih in evropskih najdišč.

 

 

Naročilo