Izr. prof. dr. Boštjan Marko Turk imenovan za prodekana Evropske akademije znanosti in umetnosti
Izr. prof. dr. Boštjan Marko Turk z Oddelka za romanske jezike in književnosti FF je bil na zasedanju Senata Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu 21. maja 2021 imenovan za prodekana razreda 1, Humanistika. Na mesto prodekana je bil imenovan na predlog dekana razreda.
Iskrene čestitke!
Foto: www.siol.net
12. Grošljev simpozij
Vabljeni na 12. Grošljev simpozij z naslovom Pretresel je Eros mi čute ko burja: Ljubezen v antiki, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije ter Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Interdisciplinarno znanstveno srečanje bo potekalo od ponedeljka, 31. maja, do četrtka, 3. junija 2021, v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. Kot kaže, bo takrat že možno izvesti dogodek v fizični prisotnosti občinstva, vsekakor pa se bodo referati tudi sproti snemali in v živo predvajali prek YouTube kanala. Povezava na prenos v živo bo objavljena najpozneje tri dni pred začetkom simpozija, tj. v petek, 28. maja, na tej strani.
Informativni dan za študij na 2. stopnji bo potekal 31. maja 2021 na daljavo, skupni del predstavitve bo ob 14.00 uri. Informativni dan za študij na 3. stopnji bo prav tako potekal 31. maja 2021 na daljavo, skupni del predstavitve bo ob 16.00 uri.
Darja Kerec: Hlev je bil pod Nemci, hiša pod Madžari: Okupacijske meje v Prekmurju 1941–1945 (Historia)
Pred napadom Nemčije na Jugoslavijo (6. april 1941) je bilo Prekmurje po trianonski pogodbi del Kraljevine SHS oz. Jugoslavije. Skupaj z Bačko, Baranjo, Banatom in Medžimurjem je pojmovno tvorilo entiteto, ki so jo Madžari poimenovali Južne pokrajine (Délvidék). Z začetkom vojne in diplomatskimi pogajanji so Madžari uspeli pridobiti leta 1920 izgubljeno Prekmurje. Kljub prijateljski pogodbi med Jugoslavijo in Madžarsko je slednja klonila pod pritiskom Nemčije in prelomila dáno obljubo o vrnitvi trianonskih ozemelj. Publikacija izhaja iz raziskave Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, krajše imenovane Okupacijske meje.
V torek, 25. maja 2021, je potekala javna predstavitev kandidatk za dekanjo FF (2021–2025). Predstavili sta se obe kandidatki, ki kandidirata za dekanjo FF, in sicer prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar (Oddelek za prevajalstvo FF) in prof. dr. Špela Virant (Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko FF). Predstavitev si lahko pogledate v posnetku, na tej povezavi. Volitve bodo potekale 10. junija 2021.
Sodobnost tradicionalnih rokodelskih in obrtniških znanj in dejavnosti
Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF v ponedeljek, 31. maja 2021, organizirajo posvet Sodobnost tradicionalnih rokodelskih in obrtniških znanj in dejavnosti. Dogodek bo potekal na Zoom povezavi. Vabljeni!
CPI med 28. junijem in 2. julijem razpisuje poletne šole germanskih, klasičnih, romanskih in slovanskih jezikov ter jezikov Balkana in Daljne Azije. V okviru šestih šol se boste lahko srečali s kar 21 jeziki. Vpis poteka do 18. junija. Za zaposlene na FF velja znižana (študentska) kotizacija.
Na voljo je enoletni dostop do e-knjig založbe De Gruyter De Gruyter eBooks (EBA - All eBooks Collection). Gre za zbirko več kot 100.000 znanstvenih in strokovnih e-knjig, ki jih objavlja več kot 40 uglednih založnikov. Knjige pokrivajo področja družboslovja, humanistike naravoslovja, tehnike in medicine. Večina knjig je v angleščini ali nemščini.
Na fakultetnem intranetu lahko na zavihku FF v medijih prebirate prispevke v medijih, v katerih sodelujejo zaposleni na FF. Nekaj objav izpostavljamo spodaj.
Trdoživi javni prostori skupnosti (asist. dr. Martina Malešič in doc. dr. Asta Vrečko, Oddelek za umetnostno zgodovino FF, sodelovali pri zasnovi slovenskega paviljona v sklopu 17. mednarodnega arhitekturnega bienala v Benetkah, Večer, 22. 5. 2021)
