V ponedeljek, 24. maja 2021, ob 9.40 uri bodo v okviru predavanj iz Družbene zgodovine angleščine na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko FF izvedli poseben modul Kolonialni stiki med angleščino in nizozemščino. Sodelovale bodo: Anita Srebnik, Monika Kavalir in Ariela Herček. Predavanje bo v angleščini. Za Zoom povezavo pišite na monika.kavalir@ff.uni-lj.si.
Koronsko praznično leto Slovencev: zabeležke in vtisi
Od začetka pandemije koronavirusa se je življenje ljudi močno spremenilo. Pandemija se je dotaknila vseh aspektov človeškega delovanja in tako preoblikovala vse ravni našega bivanja. Študentke in študenti 2. letnika dodiplomskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF so v okviru vaj pri Etnologiji Slovenije 3 raziskovali, kako so se praznovanja in različni prazniki v času epidemije spremenili. Svoje ugotovitve bodo predstavili na spletnem dogodku Koronsko praznično leto Slovencev: zabeležke in vtisi, ki bo potekal v ponedeljek, 24. maja 2021, ob 16.20 uri. Dogodek bo potekal na tej spletni povezavi (geslo: 365055). Vljudno vabljeni!
Ivana Bago: Jugoslovanski fanonizem v treh (razstavnih) dejanjih: 1950/1972/1989
Oddelek za umetnostno zgodovino FF in Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo vabita v ponedeljek, 24. maja 2021, ob 16.30 uri na predavanje Ivane Bago z naslovom Jugoslovanski fanonizem v treh (razstavnih) dejanjih: 1950/1972/1989. Predavanje v angleščini bo potekalo prek Zooma (ID: 861 8220 6242, geslo: 300946)
Foto: Del postavitve razstave L'art médiéval yougoslave, Palača de Chaillot, Pariz, 1950. Z dovoljenjem: Gliptoteka, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb.
Premiera dokumentarnega filma o prvih sto letih Oddelka za zgodovino FF
Oddelek za zgodovino FF vabi na premiero dokumentarnega filma o prvih sto letih Oddelka z naslovom Smisel je razumevanje zgodovine (Ž. Zwitter, B. Balkovec, B. J. Flajšman). Premiera filma bo v ponedeljek, 24. maja 2021, ob 20.00 uri na oddelčnem YouTube kanalu. Premieri bo sledil pogovor z ustvarjalci filma (voditeljica dr. Polona Balantič, v živo na oddelčnem YouTube kanalu).
Pogovor s pisateljem žanrske literature Avgustom Demšarjem
V četrtek, 27. maja 2021, bo v okviru predavanj pri predmetu Antropologija in pisanje na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF nastopil pisatelj žanrske literature Avgust Demšar, avtor odmevnega niza kriminalk. Z njim se bodo pogovarjali o procesu pisanja, zbiranja gradiv za roman, odnosu med fikcijo in resničnostjo ter ilustrativnostjo kot ključno komponento pisanja. Pogovor bo potekal ob 14.40 uri v predavalnici P3 na Zavetiški 5. V predavalnici je ob upoštevanju vseh varnostnih priporočil na voljo 15 sedežev. Pogovor bodo predvajali tudi po spletu, naslov pa lahko pridobite pri prof. Muršiču (rajko.mursic@ff.uni-lj.si).
Predstavitev knjige Tajvanske zelene stranke: alternativna politika na Tajvanu
Vabljeni na predstavitev knjige avtorja dr. Dafydda Fella: Taiwan's Green Parties: Alternative Politics in Taiwan / Tajvanske zelene stranke: alternativna politika na Tajvanu. Pogovor o knjigi in aktualnem političnem dogajanju na Tajvanu bo potekal prek spleta (ID: 996 9437 6005) v angleškem jeziku v četrtek, 27. maja 2021, ob 16.30 uri.
V četrtek, 27. maja 2021, ob 16.30 uri bo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF v okviru vaj pri predmetu Antropologija in pisanje gostoval dr. Izar Lunaček, filozof in stripar. Na spletnem dogodku se bodo posvetili njegovi knjigi Sveto & smešno: stripovski esej o hecni plati religije (2020) ter prepletanju stripovske umetnosti s humanistično in družboslovno vednostjo. Vljudno vabljeni (povezavo na Zoom dogodek prejmete po vnaprejšnji prijavi na ana.svetel@ff.uni-lj.si).
Razstava: Kaj počne tukaj samuraj?
Oddelek za azijske študije FF in Pokrajinski muzej Celje vabita na odprtje občasne razstave Kaj počne tukaj samuraj? Razstava bo odprta v četrtek, 27. maja 2021, ob 18.00 uri v Knežjem dvoru Pokrajinskega muzeja Celje (Trg Celjskih knezov 8, Celje).
Razstava je plod sodelovanja Oddelka za azijske študije FF in Pokrajinskega muzeja Celje v okviru projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji. Avtorica razstave je kustosinja Barbara Trnovec. Prosijo, da svojo udeležbo potrdite do ponedeljka, 24. maja 2021, na telefonski številki 03/42 80 950 ali po elektronski pošti na e-naslov: info@pokmuz-ce.si.
Sodobnost tradicionalnih rokodelskih in obrtniških znanj in dejavnosti
Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF v ponedeljek, 31. maja 2021, organizirajo posvet Sodobnost tradicionalnih rokodelskih in obrtniških znanj in dejavnosti. Dogodek bo potekal preko spleta, in sicer na Zoom povezavi. Vabljeni!
Maja Vehar, Peter Mikša: Obmejni trikotnik: Okupacijske meje med Idrijo, Žirmi in Polhograjskimi Dolomiti, 1941–1945 (Historia)
Osrednja zgodba pričujoče knjige je druga svetovna vojna, ki predstavlja enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Slovenci so bili razdeljeni med štiri okupacijske režime – nemškega, italijanskega, madžarskega in režim Neodvisne države Hrvaške. V vseh so se srečali z različnimi raznarodovalnimi pritiski, od tistih v kulturi do tistih, s katerimi so želeli slovenski narod tudi fizično uničiti. Knjiga se osredotoča na vprašanje, kako so ljudje živeli ob novih okupacijskih mejah na Slovenskem – teh je bilo skupno prek 660 kilometrov. Publikacija izhaja iz raziskave Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, krajše imenovane Okupacijske meje.
Bojan Balkovec (ur.): En krompir, tri države: Okupacijske meje na Dolenjskem 1941–1945 (Historia)
Ko so si Slovenijo med drugo svetovno vojno razdelili štirje okupatorji, je najbolj trpela Dolenjska. Ostale pokrajine so ostale večinoma nerazdeljene in del ozemlja istega okupatorja. Dolenjska pa je bila razdeljena med Nemce, Italijane in Neodvisno državo Hrvaško. Mejo so začrtali Nemci in jo zaradi vojaških, gospodarskih in prometnih razlogov premaknili 10 do 15 kilometrov južno od reke Save. Do junija 1941 so Nemci zasedli tudi nekaj ozemlja onkraj razmejitvene črte. Meje so za domačine pomenile veliko oviro. Za prehod so potrebovali prepustnice. Meje so jih odrezale od služb ali, v primeru kmetov, njihove zemlje. Ta zemlja je bila večinoma neobdelana, ker je bilo prehajanje meje omejeno. Težaven je bil tudi prevoz blaga iz ene države v drugo. Poleg državnih meja so domačine ovirali tudi različni vojaški objekti v okolici. Publikacija izhaja iz raziskave Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, krajše imenovane Okupacijske meje.
Andrej Gaspari: »Jekleni pozdravi iz zraka« / »Iron greetings from the sky«
Monografija »Jekleni pozdravi iz zraka« je prvenstveno delo »letalske arheologije« in zgodovine druge svetovne vojne na Slovenskem. Nastala je kot rezultat uspešnega arheološkega izkopavanja ostankov ikoničnega britanskega lovca supermarine spitfire F Mk IX iz 73. skupine Kraljevih letalskih sil (Royal Air Force), ki je bil sestreljen med napadom na ljubljansko letališče 18. septembra 1944. Čeprav je samo med drugo svetovno vojno na Slovenskem strmoglavilo več kot 260 letal, je šlo pri strokovno in logistično zelo zahtevnem izkopavanju letala ob Ižanski cesti leta 2019 za prvo tovrstno raziskavo pri nas. Bogato ilustrirano monografijo so založili: Znanstvena založba FF, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Park vojaške zgodovine Pivka ter Skupina STIK.
Dinamična spletna predstavitev Misijonarski zvitek iz Šanghaja
Oddelek za azijske študije FF vabi k ogledu dinamične spletne predstavitve »Misijonarski zvitek iz Šanghaja«, ki je nastala v okviru projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji. Spletna predstavitev na dinamičen in interaktiven način predstavlja pred kratkim restavriran misijonarski zvitek iz konca 19. stoletja. Zvitek velja za enega redkih tako dobro ohranjenih tovrstnih zvitkov v svetovnem merilu. Spletna predstavitev v slovenskem in angleškem jeziku podrobno in na zanimiv način predstavi različne vsebine, še posebej nenavadno zgodbo jezuitskih delavnic na Kitajskem, v okviru katerih je bil zvitek izdelan. Po interaktivni predstavitvi krščanskih motivov na lesorezu sledi še kratek film o restavratorskem postopku. Za vse, ki bi vas vsebina pritegnila, pa so pripravili tudi nabor literature in drugih povezanih spletnih vsebin.
Poletne šole tujih jezikov
CPI med 28. junijem in 2. julijem razpisuje poletne šole germanskih, klasičnih, romanskih in slovanskih jezikov ter jezikov Balkana in Daljne Azije. V okviru šestih šol se boste lahko srečali s kar 21 jeziki. Vpis poteka do 18. junija. Za zaposlene na FF velja znižana (študentska) kotizacija.
Izšel je zbornik prispevkov z mednarodne konference ob stoti obletnici indoevropskega primerjalnega jezikoslovja na FF
Kot spomenik stoti obletnici poučevanja in raziskovanja na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja na FF je v souredništvu Luke Repanška, Haralda Bichlmeierja in Velizarja Sadovskega pri založbi Baar (Hamburg) izšel zbornik prispevkov udeležencev mednarodne konference, ki je potekala v Ljubljani od 4. do 7. junija 2019 v obliki rednega letnega srečanja Mednarodnega združenja za indoevropsko primerjalno jezikoslovje (Indogermanische Gesellschaft/Society for Indo-European Studies/Société des études indo-européennes). Zbornik na 733 straneh prinaša 39 znanstvenih prispevkov s področja indoevropske primerjalne slovnice, etimologije, indo-iranistike, anatolistike, grecistike, italistike, armenistike, albanistike, indo-uralistike, keltistike, germanistike in problematike staroevropske hidronimije. Poseben razdelek je posvečen prispevkom z 12. mednarodne delavnice o balto-slovanskem naglasoslovju (IWoBA), ki je bila organizirana kot integralni del konference.
Zaključil se je spletni Sejem akademske knjige Liber.ac 2021: Stopinje v mestu
Od 18. do 20. maja 2021 je potekal letošnji Sejem akademske knjige Liber.ac. Zaradi izjemnih okoliščin smo tudi letošnji sejem preselili v spletno okolje. Namesto v Foersterjevem vrtu je 48 razstavljavcev svojo založniško dejavnost predstavilo na spletnem knjižnem sejmu, med njimi je bilo tudi 20 članic UL. V okviru spremljevalnega programa, Stopinje v mestu, smo pripravili 23 odlično obiskanih spletnih dogodkov, sejemsko dogajanje pa so spremljale tudi tri razstave. Večino dogodkov je letos pripravil Oddelek za arheologijo FF, na povabilo k sodelovanju pa so se odzvali tudi mnogi drugi. V treh dneh je knjižni sejem obiskalo okrog 1800 obiskovalcev, posnetke vseh spremljevalnih dogodkov pa si je v času sejma ogledalo okrog 1300 posameznikov. Sejem je tudi letos medijsko podprl Radio Študent.
Indijske himne, jugoslovanski hipiji in tibetanski menihi
Asist. dr. Matic Kocijančič z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF se je z doc. dr. Nino Petek z Oddelka za filozofijo FF pogovarjal o Indiji, Rgvedi, jogi, 'pica efektu', 'hippie trailu', izvorih 'mindfulness' meditacije, puščavnikih, o lastnih izkušnjah v izolaciji ter o knjigi Izbor iz rgvedske himnike: prevodi in študije (ur. Luka Repanšek), ki je izšla pri Znanstveni založbi FF.
Na fakultetnem intranetu lahko na zavihku FF v medijih prebirate prispevke v medijih, v katerih sodelujejo zaposleni na FF. Nekaj objav izpostavljamo spodaj.
Dragan Velikić: Naslov (pogovor z izr. prof. dr. Đurđo Strsoglavec, Oddelek za slavistiko FF, 1. program Radia Slovenija, 15. 5. 2021)
