Predstavitev delovanja Združenja konferenčnih tolmačev
Lingvistični krožek Filozofske fakultete v Ljubljani vabi na 1170. sestanek, ki bo v ponedeljek, 4. marca 2019, ob 18.00 uri (pred. 325). Na temo Predstavitev delovanja Združenja konferenčnih tolmačev bosta predavali Nada Prodan, predsednica ZKTS, in Jana Veber, članica Upravnega odbora in nekdanja predsednica ZKTS.
»Šmitkovi večeri« na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF
V spomin na pred kratkim preminulega kolega, prof. dr. Zmaga Šmitka, so se na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF odločili, da bodo enkrat mesečno organizirali pogovore z vabljenimi gosti in gostjami in jih po njem poimenovali »Šmitkovi večeri«. Prvi dogodek bo potekal 5. marca 2019, ob 19.00 uri (pred. P3, Zavetiška 5): doc. dr. Mojca Terčelj z Oddelka za antropologijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem bo pripovedovala o svojih terenskih raziskavah religije, kozmologije in strategijah ter boju za ohranjanje kulturne identitete staroselcev v srednji in Južni Ameriki.
Lepo vabljeni!
Predavanja dr. Marijete Rajković Iveta z Univerze v Zagrebu
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF vabi na predavanja, ki jih bo v okviru Erasmus+ učiteljske izmenjave izvedela dr. Marijeta Rajković Iveta z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Zagrebu. Razpored predavanj je objavljen tukaj. Predavanja bodo potekala v hrvaškem jeziku.
10. Grošljev simpozij
Vljudno vabljeni na jubilejni 10. Grošljev simpozij z naslovom »Vela dabant ventis: Potovanja in prevoz v antiki in latinskem srednjem veku«, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Interdisciplinarno znanstveno srečanje bo potekalo od torka, 5. marca, do četrtka, 7. marca 2019 (Atrij ZRC SAZU na Novem trgu 2, Ljubljana). Vstop je prost.
V sredo, 6. marca 2019, ob 12.00 uri vabljeni v Muzej novejše zgodovine Celje na odprtje razstav Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945 in Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha, 1941–1945. Razstavi, ki sta nastali v sklopu projekta »Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško!«, bosta na ogled do 6. aprila 2019.
Razstava kaligrafski izdelki z Natečaja japonske kaligrafije v srednjevzhodni Evropi
Od četrtka, 7. marca 2019, do sobote, 16. marca 2019, bodo na stopnišču med pritličjem in prvim nadstropjem FF na ogled kaligrafski izdelki z Natečaja japonske kaligrafije v srednjevzhodni Evropi, ki ga vsako leto organizira Poljsko društvo učiteljev japonščine in na katerem so sodelovali tudi študenti japonske kaligrafije na FF. V petek, 8. marca 2019, bo ob 13.00 uri svečana podelitev nagrade, ki ji bo sledilo spoznavanje kaligrafije in drugih japonskih tradicionalnih umetnosti v predavalnici 4 s študenti s partnerskih japonskih univerz, ki so marca na gostovanju v Ljubljani.
Sklop predavanj Vzhodnojadranska obala med Bizancem in Karolingi (750–850)
Katedra za zgodovino srednjega veka in za pomožne zgodovinske vedeOddelka za zgodovino in Mednarodno središče za primerjalne zgodovinske raziskave (ICCHS) vabita na sklop predavanj Vzhodnojadranska obala med Bizancem in Karolingi (750–850) v petek, 8. marca 2019, ob 11.20 uri (pred. 18):
- Prva renesansa na vzhodnem Jadranu: prof. dr. Neven Budak, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu;
- Če je politično Bizanc še prisoten, je v umetniškem izrazu izginil davno pred Karolingi: prof. dr. Miljenko Jurković, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu.
Na Besedni postaji v torek, 12. marca 2019, ob 17.00 uri (Modra soba):
Ljubica Marjanovič Umek, Urška Fekonja, Zgodbe otrok: razvoj in spodbujanje pripovedovanja (Znanstvena založba FF, Razprave FF).
Otrokovo pripovedovanje zgodbe je naravna pot njegovega izražanja misli in čustev ter razumevanja zapletenih socialnih odnosov, hkrati pa je pripovedovanje zgodbe tudi način, kako otrok misli oblikuje v pripovedno strukturo. Zgodbe otrok se z razvojem spreminjajo, so vse bolj zapletene na ravni vsebine in strukture. Razvoj pripovedovanja zgodbe otrok je povezan s številnimi sociokulturnimi dejavniki, med katerimi sta še posebej pomembna pogostost in kakovost skupnega branja odraslih in otrok.
Z avtoricama prof. dr. Ljubico Marjanovič Umek in prof. dr. Urško Fekonja se bo pogovarjal prof. dr. Matija Svetina.
Prijazno vabljeni!
Spletna učna gradiva o raziskovalnih infrastrukturah v digitalni humanistiki
Z veseljem sporočamo, da smo v okviru projekta H2020 PARTHENOS, pri katerem sodeluje tudi FF, pripravili spletna učna gradiva o raziskovalnih infrastrukturah v digitalni humanistiki. Modul o raziskovalnih vprašanjih in metodah sta na primeru virov in orodij z raziskovalne infrastrukture CLARIN ERIC pripravila doc. dr. Darja Fišer in asist. Jakob Lenardič z Oddelka za prevajalstvo FF.
Učna gradiva so nominirana za nagrado Digital Humanities Awards 2018, kategorija Najboljša uporaba digitalne humanistike za vključevanje javnosti. Glasovanje je odprto do 3. marca, modulu lahko tudi vi namenite svoj glas tukaj.
Mednarodni literarni natečaj za najboljšo kratko zgodbo (ENERGHEIA 2019)
Tekmovanje Energheia za najboljšo zgodbo se že 25 let odvija v čudovitem srednjeveškem ambientu mesteca Matera. Sodelujejo lahko avtorji, stari med 18 in 30 let, s še neobjavljeno zgodbo, napisano v slovenskem jeziku. Prispevke zbirajo do 23. aprila 2019 na e-naslov tomaz.onic@um.si. Izmed prispelih zgodb bo komisija na FF v postopku anonimnega ocenjevanja izbrala tri najboljše, ki bodo ob pomoči Veleposlaništva RS v Rimu prevedene v italijanščino in poslane organizatorju tekmovanja.
Svetovalnica društva CPM je odprt prostor, ki nudi priložnost za skupno reševanje nastalih težav, raziskovanje vprašanj in odkrivanje poti za spremembe. Svetovalnica je varen prostor, namenjen mladim med 15. in 29. letom starosti. Zagotavlja anonimnost, zaupnost, prostovoljno udeležbo in je za uporabnike brezplačna.
