Če se vam to sporočilo ne pokaže pravilno, ga poglejte v brskalniku
 



Napovednik dogodkov
Odgovor dekana FF na skopa pojasnila MIZŠ v zvezi z novelo Zakona o tujcih

Senat FF je v odprtem pismu ministrici za izobraževanje, znanost in šport opozoril na novelo Zakona o tujcih, ki študentkam in študentom iz tujine postavlja nerazumne birokratske ovire za študij v Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je odgovorilo na odprto pismo, vendar v svojem odgovoru niso podali nobenih informacij, kaj bodo storili glede nastale situacije. Dekan FF je zato na ministrstvo ponovno poslal odprto pismo z vprašanji glede položaja tujih študentk in študentov v Sloveniji. Pismo si lahko preberete na tej povezavi.

 
Sklepi o imenovanju prodekanov in prodekanj FF 2021–2025

Senat FF je na izredni seji 7. julija 2021 potrdil predlagane prodekane in prodekanje, ki funkcijo začnejo opravljati 21. 10. 2021, njihov mandat pa traja do 30. 9. 2025 oz. do prenehanja funkcije dekanji. Novi prodekani in prodekanje ter njihova delovna področja (navedeni po abecednem vrstnem redu glede na njihove priimke):
  • dodiplomski in magistrski študij in informacijski sistem: doc. dr. Matej Hriberšek,
  • doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo: izr. prof. dr. Sašo Jerše,
  • gospodarske zadeve in organizacija delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje: izr. prof. dr. Irena Samide,
  • kakovost in založništvo: prof. dr. Mojca Smolej.
Iskrene čestitke!

Več

 

 
Novosti Znanstvene založbe FF

Katja Mahnič, Barbara Pihler Ciglič (ur.): O poslanstvu humanistike in družboslovja: ob stoletnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Historia facultatis)

Pričujoča publikacija prinaša prispevke udeleženk in udeležencev dveh izmed osrednjih dogodkov, ki jih je FF organizirala, da bi v letu 2019 obeležila stoletnico obstoja – ciklusa javnih predavanj Govori FF in znanstvenega simpozija Mesto in poslanstvo humanistike in družboslovja. Pogled v preteklost, vizije za prihodnost. Prispevki se prepletajo v šestih sklopih: ars poetica, historia facultatis et universitatis, litterae slovenicae, transitio, societas in humanitas. Znotraj široke vsebinske zasnove se avtorice in avtorji ozirajo v preteklost, v kateri iščejo ključne vzroke in premike, ki so pripeljali do današnjega položaja humanistike in družboslovja. Po drugi strani pa kritično pretresajo sedanjost ter skušajo začrtati možnosti in vizijo za prihodnost.

Knjiga je na voljo v Knjigarni FF. Do nje lahko tudi prosto dostopate na portalu E-knjige FF.

 
Matej Klemen, Mateja Lutar, Magda Lojk (ur.): Martin Krpan (S slovenščino po korakih)

Slovenščina po korakih je zbirka stopenjskih beril, v katerih najdemo zgodbe, ki so napisane ali prilagojene posebej za govorce slovenščine kot drugega ali tujega jezika. Knjižice so označene po stopnjah jezikovnega znanja. Stopenjsko berilo, v katerem je zgodba o slovenskem junaku Martinu Krpanu, ima oznako 3 in je glede na SEJO primerno za bralce najmanj na stopnji A2+.

Knjiga je na voljo v Knjigarni FF.
STRIDON; Letn. 1, št. 1 (2021)

Izšla je prva številka nove mednarodne prosto dostopne prevodoslovne revije z imenom STRIDON. Studies in Translation and Interpreting. Revijo izdajata Oddelek za prevajalstvo FF in prevodoslovno društvo Stridon. Prva številka prinaša uredniški uvodnik in pet člankov: prvi razmišlja o sovjetskih prevodih iz gulagov, drugi predstavlja posebno obliko prevajanja iz besedila v ilustracijo, tretji opisuje zgodovino prevodne politike na Kosovu, četrti obravnava posredne prevode na Švedskem in zadnji oriše kompleksno življenje Bolivarjevega Pisma z Jamajke.

Do revije lahko dostopate na portalu E-revije FF.

 
ELOPE; Letn. 18, št. 1 (2021): Translating in Theory and Action: Contemporary Contexts in Translation

Posebna številka revije ELOPE / English Language Overseas Perspectives and Enquiries (letn. 18, št. 1) predstavlja prostor, v katerem raziskovalci (ponovno) razmišljajo o vlogi različnih kategorij prevajanja in tolmačenja v sodobnih kontekstih, z vidika teorije in prakse. Gostujoči uredniki številke so Nataša Hirci, Agnes Pisanski Peterlin in Simon Zupan.

Do revije lahko prosto dostopate na portalu E-revije FF.

 
Slovenščina 2.0; Letn. 9, št. 1 (2021): Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika

Pričujoča posebna številka revije Slovenščina 2.0 / Empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave se vrača k temi, ki je bila ena od osrednjih uredniških izhodišč vse od nastanka revije, saj je bila jezikovnim tehnologijam posvečena že njena prva tematska številka. Posebna številka predstavlja osem razširjenih prispevkov slovenskih in tujih avtorjev, ki so bili izvorno predstavljeni na konferenci Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika leta 2020.

Do revije lahko prosto dostopate na portalu E-revije FF.

 
Skupna monografija raziskovalcev ljubljanske in graške univerze

Po večletnem preučevanju arhivov so raziskovalci ljubljanske in graške univerze skupaj objavili monografijo, v kateri osvetljujejo štiriinpetdeset doktorandov in eno doktorandko slovenskega rodu, ki so med letoma 1876 in 1918 promovirali na Filozofski fakulteti Univerze Karla in Franca v Gradcu (Alois Kernbauer, Tone Smolej (ur.): Gemeinsamkeit auf getrentten Wegen). Med njimi so bili Fran Ramovš, Karel Ozvald, France Veber in Jakob Kelemina, ki so odigrali ključno vlogo pri nastanku Filozofske fakultete v Ljubljani.

Več

 
Pregled medijskih objav
 
Na fakultetnem intranetu lahko na zavihku FF v medijih prebirate prispevke v medijih, v katerih sodelujejo zaposleni na FF. Nekaj objav izpostavljamo spodaj.

Rakova pot geopolitično osamljene države (prispevek zasl. prof. ddr. Rudija Rizmana, Delo, 24. 6. 2021)

Zakaj v sodstvu imamo tolmače, v zdravstvu, ki je življenjsko tako pomembno, pa ne? (pogovor z izr. prof. dr. Uršulo Lipovec Čebron, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF, 3. program Radia Slovenija – program Ars, 2. 7. 2021)

57. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (prispevek o 57. Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga v okviru Oddelka za slovenistiko FF organizira CSDTJ, Radio Slovenija 1, Program A 1, 13. 7. 2021)
 

 
 
Kje smo 30 let kasneje? – 2. del
 
Razmišljanja o razvoju Slovenije v tridesetih letih po osamosvojitvi. Sogovorniki so razmišljali o različnih segmentih slovenske zgodovine v treh desetletjih samostojnosti.
 
Avtorji: Božo Repe, Bojan Balkovec, Božidar Flajšman (Oddelek zgodovino FF)
Facebook
LinkedIn
Instagram
Twitter
YouTube
Filozofska fakulteta UL
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

info@ff.uni-lj.si
www.ff.uni-lj.si