Oddelek za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizira za dijake in dijakinje ter (bodoče) študente in študentke jezikovne delavnice, ki bodo potekale od 22. do 26. avgusta 2022.
Udeleženci bodo imeli možnost spoznavanja in izboljšanja znanja francoščine, italijanščine ali španščine prek pestrih učnih dejavnosti. Poleg tega se bodo seznanili z osnovami romunščine, portugalščine in katalonščine.
Viktorija Osolnik Kunc izvoljena v FIT Council - Svet Mednarodne zveze prevajalcev FIT
Lekt. mag. Viktorija Osolnik Kunc z oddelka za germanistiko, FF je bila na XXII. Generalni skupščini FIT in Svetovnem kongresu prevajalcev FIT, ki sta potekala od 30. maja do 3. junija 2022 v Varaderu, Kuba s prepričljivim številom glasov izvoljena v štirinajst članski Svèt FIT (FIT Council) te mednarodne nevladne organizacija v mandatnem obdobju 2022–2025.
FIT Council je najvišji organ mednarodnega telesa, ki zastopa prevajalce, tolmače in terminologe, ki so vključeni v preko 160 nacionalnih društev po vsem svetu. Več ...
Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!
V začetku junija se je pričel projekt Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, ki ga pod okriljem Univerze v Ljubljani koordinira Filozofska fakulteta.
Z veseljem vam sporočamo, da je je v tem tednu zaživela tudi spletna stran projekta.
Mojca Pajnik, Roman Kuhar (ur.), Intersekcionalnost: Perspektive strukturne, politične in reprezentacijske neenakosti
V monografiji so predstavljeni izbrani rezultati temeljnega raziskovalnega projekta »Državljanstvo in diskriminacija: intersekcijski pristop k raziskovanju družbene izključenosti«. Avtorji in avtorice so diskriminacijo in družbeno izključevanje analizirali skozi intersekcijsko perspektivo spola, etnične pripadnosti, vere in spolne usmerjenosti, in sicer na ravni strukturne, politične in reprezentacijske intersekcionalnosti. Izsledki raziskave pokažejo, da politike še vedno ne naslavljajo intersekcijskih situacij neenakosti in diskriminacije oziroma jih vključujejo izjemoma, parcialno in nekonsistentno
Ignac Fock, Romaneskna pretveza: Predgovor v španskem in francoskem razsvetljenskem romanu
Monografija obravnava predgovor kot del romaneskne pripovedne strukture, ki ima zaradi svojega mesta v književnem besedilu posebne pragmatične, strateške in umetniške razsežnosti, saj predstavlja prag med empiričnim in literarnim svetom. Kot uvod v problematiko avtor oriše razvoj predgovora in prologa v svetovni književnosti, torej od antične dramatike in retorike preko pikaresknega romana in Cervantesa do 18. stoletja, ki predstavlja prelomni trenutek v razvoju modernega romana kot pripovedne vrste in hkrati družbene forme. Obsežnejše poglavje monografije je namenjeno pregledu, primerjavi in analizi opredelitev predgovora v literarni vedi 20. in 21. stoletja: gre za dela tako iz (post)klasične naratologije kot za sodobnejše študije s področja teorije pripovedi.
Svanibor Pettan, Naila Ceribašić, Don Niles (ur.), Celebrating the International Council for Traditional Music: Reflections on the First Seven Decades
Knjiga Praznovanje Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo: razmišljanja o prvih sedmih desetletjih povezuje razmišljanja več kot sto znanstvenikov z različnih koncev sveta o zgodovini, trenutni dinamiki in perspektivah združenja, ki je bilo do leta 1980 znano kot International Folk Music Council (Mednarodno združenje za ljudsko glasbo). Knjiga, ki je razdeljena na dele o nastanku in delovanju združenja, upravljanju, znanstvenih srečanjih, študijskih skupinah, publikacijah in akumuliranem znanju ter o pogledih posameznih članov, na sistematičen in izčrpen način predstavlja prvih sedem desetletij obstoja te vodilne mednarodne organizacije etnomuzikologov in etnokoreologov.
