Dvanajsto srečanje z diplomantkami in diplomanti

Na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo so v ponedeljek, 30. maja 2022, organizirali srečanje z diplomantkami in diplomanti. Povabjeni so bili študentke in študenti, ki so na oddelku zaključili študij z diplomsko ali magistrsko nalogo v študijskih letih 2019/2020 oziroma 2020/2021, ko zaradi razmer srečevanj v živo skorajda ni bilo. Zbrane sta nagovorila namestnik predstojnice oddelka, izr. prof. dr. Peter Simonič in vodja Kluba diplomantov etnologije, izr. prof. dr. Mateja Habinc. Strokovna delavka na oddelku Mojca Bele je predstavila mentorski sistem v okviru Alumni UL in prisotne na srečanju povabila v Klub diplomantov etnologije. V nadaljevanju sta sledili predstavitvi karierne poti diplomantke Saše Roškar, konservatorke iz ZVKSD Kranj in Anje Cizel, mlade raziskovalke n ZRC SAZU, GNI. Srečanje se je zaključilo s prijetnim druženjem. 
 

Raziskovalne novice UL
Izkušnja epidemije: težka življenjska preizkušnja ali priložnost za peko kruha?

V obširni etnografski raziskavi, ki je preučevala družbene, politične in ekonomske posledice epidemije Covida – 19 v Sloveniji, so raziskovalke z  Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo UL FF in NIJZ ugotovile, da je epidemija poglobila že obstoječe ranljivosti različnih družbenih skupin in ustvarila številne nove. Sočasno je raziskava potekala še v drugih evropskih državah - v Franciji, Nemčiji, Italiji in na Malti.

V kvalitativni raziskavi z naslovom Ocena ranljivosti in vključevanje skupnosti, ki je potekala znotraj medicinskoantropološkega projekta SoNAR-Global pod vodstvom francoskega inštituta Institut Pasteur, so želeli odkriti, kako so se prebivalci in prebivalke tako urbanega kot ruralnega okolja soočali z epidemijo Covid-19.


Izsledki raziskave so podrobneje predstavljeni na naslednji povezavi.
 

Novosti Znanstvene založbe FF  

Igor Žunkovič, Zgodbe, ki nas pišejo: izmišljene zgodbe, kako jih beremo in kako nas spreminjajo (Razprave FF)

Ljudje beremo zgodbe in izrekanja misli drugih ljudi ter tako vzpostavljamo stik z njimi. Kognitivna literarna veda razume delovanje možganov kot mehanizem, skozi katerega in v katerem se dogaja branje kot program, kot kognitivni proces, katerega smisel je dešifriranje pomena zapisanega besedila. V tej luči branje zgodb pomeni stapljanje miselnih horizontov, resnično duhovno spoznavanje drugega, skozi katerega se tudi sam bralec vzpostavlja kot oseba. A na nevrobiološki ravni delovanja možganov in telesa med branjem se izkaže, da branje ni kognitivni proces, analogen računalniškemu programu dešifriranja znakov, temveč tehnologija, ki je po eni strani ne le zgodovinsko odvisna od kulturnega konteksta, temveč tudi spremenljiva, po drugi strani pa je pogojena skozi nevrobiološke doživljajske procese človeka kot bitja. Slednji so vselej vsaj zaznavni, miselni, jezikovni, čustveni, afektivni, motorični in spominski.

Knjiga je na voljo v Knjigarni FF. Do nje lahko prosto dostopate na portalu E-knjige FF .