Ciljni raziskovalni program

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za humanistiko

Osrednji cilj projekta je analizirati stanje za ohranjanje nacionalne identitete, pregledati, ali je slovstveno izročilo ustrezno umeščeno v učna gradiva in učne načrte v vzgojno-izobraževalne programe od vrtca do srednje šole, torej analizirati učbenike in berila, kurikulum za vrtce in posodobljena učna načrta za pouk slovenščine v šolah (osnovnošolskega, 2008, gimnazijskega, 2011) z vidika evropskega ljudskega in literarnega izročila s posebnim poudarkom na slovenskih pravljicah. Projekt bo slovensko slovstveno izročilo reflektiral teoretično in didaktično v mednarodnem kontekstu ter podal relevantna znanstvena in pedagoško-didaktična izhodišča za korekcijo stanja, rezultati projekta bodo aplikativni, pripravljeni za neposredno rabo v vzgojno-izobraževalnem sistemu po vsej vertikali.

Tuje raziskave kažejo, da vključevanje ljudskega izročila v izobraževalni proces, in to kontinuirano ter v večjem obsegu, kakor pri nas, rezultira v izjemnem poznavanju izročila in kasnejši uporabi, kar pripomore k trdnejši kulturni identiteti in krepi kulturni kapital. Pri obravnavi integracije folklore oz. ljudskega izročila v vzgojno-izobraževalne procese bodo upoštevana spoznanja folkloristike in specialne didaktike, problematika pa obravnavana s historičnega in sodobnih interdisciplinarnih vidikov.

Branje leposlovja odpira številne tujosti (sistemske, recepcijske, funkcijske, spoznavne), spodbuja empatijo, zmožnost vživljanja v drugo in drugačno, razmisleke o tem, kaj različne kulture združuje, kaj razdružuje, v čem smo si podobni, v čem se razlikujemo … V projekt vključujemo spoznanja dosedanjih raziskav s področja slovenske in evropske literarne dediščine, in sicer ljudskih in avtorskih pravljic, slikanic, balad, mitov, legend, pripovedk, povedk, bajeslovnih besedil in bitij, folklornih obrazcev. Izbrana, doslej v šolskem kanonu prezrta besedila, bodo didaktizirana v skladu z najnovejšimi spoznanji stroke. Vključevala bodo spoznanja recepcijske in sistemske didaktike književnosti, inovativne učne oblike in metode dela z ljudskim in umetnim literarnim izročilom. Interkulturni dialog je uspešnejši ob intrakulturnem, torej ob spoznavanju in razumevanju lastne kulturne dediščine ter niza kontekstov: literarnoteoretskih, -zgodovinskih, družbeno- in kulturnozgodovinskih, filozofskih, umetniško-estetskih, filozofskih, religioznih, biografskih, jezikovnih ipd., skratka ob plodnemu spoju diferencialnosti in similaritete. Navedeno dokazuje, da preko ljudskega izročila ter umetnega slovstvenega izročila mlade senzibiliziramo za estetske, etične in spoznavne vrednote različnih civilizacij, spodbujamo k strpnosti do drugih in drugačnih kultur, torej proizvajamo kulturni kapital.

Projekt časovno in strukturno delimo v dve fazi: prva faza poteka od aprila 2018 do konca marca 2019, tj. prvo projektno leto. Druga faza traja od aprila 2019 do konca marca 2020, tj. drugo projektno leto. Projektna skupina se bo redno sestajala na evalvacijskih sestankih, namenjenih refleksiji opravljenega dela in projekciji nadaljnjega dela.

Prvo projektno leto

V prvi fazi bomo ponudili pregled teoretičnih izhodišč, opis stanja ter oblikovanje smernic za spremembe v predšolskem kurikulumu ter v osnovni in srednji šoli, tj. znanstveno-kritična in pedagoško-didaktična priprava slovenskih in evropskih ljudske in umetne literarne dediščine – pravljic v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Že v prvi fazi bodo delna spoznanja predstavljena učiteljem in profesorjem na Kongresu Slavističnega društva Slovenije. Pripravljena bo spletna stran projekta, na kateri bodo nova gradiva sproti objavljena in prosto dostopna. V atriju ZRC SAZU-ja bo pripravljena razstava na temo slovstvene folkloristike in baladnega izročila. Pripravljati bomo začeli Baladno pot po Ljubljani. Zbirali bomo besedila, primerna za digitalizacijo in oblikovali priporočilni seznam za založnike.

Drugo projektno leto

Postopno in sistematično prevajanje teoretičnih spoznanj v prakso. Pripravljati bomo začeli Pravljično pot po Ljubljani ter nadgradili Pot sledeh pripovednega izročila Bovca. Izvedli bomo Baladne poti po Ljubljani, Pravljične poti po Ljubljani in Pot sledeh pripovednega izročila Bovca. Poti bodo učiteljem predstavljene na seminarju stalnega strokovnega spopolnjevanja (na Filozofski fakulteti. Poti bomo evalvirali in izboljšali ter pripravili izvedbeni predlog za njihovo e-aplikacijo. Priporočilni seznam besedil za digitalizacijo bo objavljen na projektni spletni strani (prosto dostopen). Teoretična spoznanja bodo vzgojiteljem, učiteljem razrednega pouka in profesorjem predstavljena v reviji Jezik in slovstvo ter v monografski publikaciji. Temu bo sledilo strokovno spopolnjevanje učiteljev (v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in/ali Filozofsko fakulteto UL). Projekt se bo zaključil s predstavitvijo izsledkov in rezultatov dela ter promocijo slovenske in evropske literarne dediščine (pravljic).
 

Tales of Wonder: Retelling Fairy Tales through Picture Postcards: Pogovor z Jackom Zipesom
   Objava dogodka 1
   Objava dogodka 2
   Objava dogodka 3

Fotografije z razstave Slovenska slovstvena folkloristika in ljudska balada, knjižnica Prežihov Voranc, 25.- 30. junij 2018

Slavistični kongres v Vidmu (Italija), 27. – 29. september 2018

Projektna skupina je nastopila na Slavističnem kongresu v Vidmu (Udine). V tematskem sklopu Slovensko ustno izročilo v Videmski pokrajini so nastopile Monika Kropej Telban (Matičetovi zapisi terskih pripovedi. Prispevek k ohranjanju terske nesnovne dediščine), Barbara Ivančič Kutin (Zagovori v terenskih zapisih iz Benečije), Milena Mileva Blažić in Alenka Žbogar (Pravljice in ljudsko literarno izročilo od vrtca do konca osnovne šole). Okroglo mizo z naslovom Slovenska in evropska literarna dediščina – pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca do srednje šole je vodila Alenka Žbogar.
Več na https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres18.

Seminar stalnega strokovnega spopolnjevanja za učitelje in vzgojitelje (Filozofska fakulteta), 1. februar 2019

Seminar želi opolnomočiti vzgojitelje v vrtcih, učitelje razrednega pouka in učitelje slovenščine v osnovni šoli (zlasti v prvem triletju) za poučevanje zapostavljenega in spregledanega slovenskega in evropskega slovstvenega izročila ter predstaviti dve terenski aplikaciji, primerni za predšolske otroke in osnovnošolce (prvo triletje). Pravljična pot po Ljubljani bo izvedena na terenu in je prilagojena tako za predšolske otroke kakor za osnovnošolce. Poti po sledeh pripovednega izročila Bovca bodo zaradi oddaljenosti predstavljene v predavalnici, primerne pa so za osnovnošolce.

Čas izvedbe: 1. februar 2019, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, pred. 4 (pritličje levo)

Ciljna publika: vzgojitelji v vrtcih, učitelji razrednega pouka, učitelji slovenščine v osnovni šoli

Program:

• 9:00 – 10.30: Barbara Ivančič Kutin: Poti po sledeh pripovednega izročila Bovca (90 minut predstavitve poti v predavalnici)
• 10.45 – 12.15: Katja Mihurko Poniž: Zgodnje slovenske pravljičarke (90 minut predavanja)
• 12.15 – 13.30: kosilo
• 13.30 – 15.00: Milena Mileva Blažić: Pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca do drugega triletja (90 minut predavanja)
• 15.15 – 16.45: Mileva Milena Blažić, Monika Kropej Telban in Mateja Kregar Gliha: Sprehod po literarni Ljubljani (90 minut ogleda na terenu)
• 17.00: zaključek seminarja ob skodelici kave Pri kolovratu

Gradivo za učitelje:

• Barbara Ivančič Kutin - Tematska pot kot izkustveni didaktični pristop pri obravnavi folklornih besedil
• Katja Mihurko Poniž - Zgodnje slovenske pravljičarke
• Monika Kropej Telban - Lokalne pripovedi o znamenitostih Ljubljane
• Saša Babič - Elektronska baza slovenskih arhivskih folklornih ugank
• Lokalne pripovedi o znamenitostih Ljubljane - Pripovedna Ljubljana in Motiv Ljubljane v slovenski (mladinski) književnosti – Literarna Ljubljana