Back to top

Temeljni raziskovalni projekt

Članica UL UL Filozofska fakulteta
Šifra J7-9429
Naziv projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo
Obdobje 1.7.2018 - 30.06.2021
Letni obseg 0,86 FTE
Vodja dr. Nataša Vampelj Suhadolnik
Veda Humanistične vede
Sodelujoče RO sicris
Slovenski etnografski muzej
Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Vsebinski opis projekta  

Projekt bo prvič celostno in sistematično obravnaval šest zbirk vzhodnoazijskega porekla, ki se nahajajo v različnih slovenskih muzejih: Skuškova zbirka (Slovenski etnografski muzej), Zbirka Alme Karlin (Pokrajinski muzej Celje), Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike (Pokrajinski muzej Celje), Zbirka vzhodnoazijske keramike (Narodni muzej Slovenije), Zbirka Ivana Koršiča (Pomorski muzej Sergeja Mašera, Piran) ter fotografski album Viljema Pečarja (Slovenski etnografski muzej).

Projekt je zasnovan kot odgovor na izziv lociranja zgodovine zbiranja vzhodnoazijskih predmetov in njihovih kulturnih konotacij v globalen kontekst, pri čemer izhaja iz paradoksne predpostavke o povezavi oziroma nepovezavi med materialnostjo in kulturno konotacijo. Projekt bo skozi obravnavo vzhodnoazijskih zbirk in ostalega gradiva, ki se nahaja v slovenskih muzejih, raziskal in rekonstruiral medkulturne stike med slovenskim in vzhodnoazijskim prostorom. Pri tem bo kritično prevrednotil kulturno pogojenost t.i. vzhodnoazijskih predmetov v globalni zgodovini zbirateljstva ter relevantno prispeval k prevrednotenju obstoječih muzejskih taksonomij. S tem bo posredno vplival tudi na drugačno dojemanje binarnih odnosov vzhoda in zahoda, še posebej v odnosu do evrocentričnih okvirjev in kolonialnih kategorij zbirateljskih praks ter prikazal izmenjavo predmetov v večplastni časovni in prostorski konotaciji. Poleg tega bo raziskava posredno osvetlila tudi specifični položaj slovenskega prostora v zgodovini evro-azijskih zbirateljskih povezav. Iz zgodovine nastajanja zbirk, kuriozitetnih, popotniških, misijonarskih, protokolarnih in drugih, namreč lahko razberemo tudi periferni značaj slovenskega prostora glede na centre predkolonialnih, kolonialnih in postkolonialnih razmerij moči. V kontekstu interpretacij Foucaultove oz. Saidove linije bi takšen poseben položaj lahko pomenil tudi, da produkcija vednosti orientalističnega tipa nastaja v kompleksnejših pogojih in zato dobiva drugačne značilnosti, kar bomo poskušali na teoretski ravni raziskati s preučevanjem zgodovine reprezentacij Vzhodne Azije v slovenskih zbirkah.

Raziskava se bo prvič v celoti usmerila na specifike slovenskega kulturnega in družbeno-političnega okolja in tako odprla nove raziskovalne možnosti v dosedaj zanemarjeni obravnavi odnosa nekdanjih evropskih imperialnih periferij do vzhodnoazijske dediščine in s tem prevrednotila evrocentrične okvirje in kolonialne kategorije zbirateljskih praks. V sklopu projekta bodo temeljite študije zbirk vzhodnoazijskega porekla iz slovenskih muzejev izhajale tudi iz uveljavljenih teorij o interpretativni naravi predmetov, ki se vzpostavi v vzajemnem in soodvisnem odnosu z ljudmi. Pri tem bodo nedvomno zapolnile vrzeli v globalni zgodovini evropskega zbirateljstva, kar bo nadalje nedvomno prispevalo k prevrednotenju uveljavljenih in prevladujočih tendenc v evropski zgodovini zbirateljstva »vzhodnoazijskih predmetov«.

Sestava projektne skupine SICRIS
Faze projekta in njihova realizacija  

Organizacija dela bo potekala po skupinah in posameznih področjih določenih glede na tip in naravo predmeta (pohištvo in oprema, keramika in porcelan, kipi in religiozni predmeti, slike in grafike, tekstil in oblačilna kultura, albumi in fotografija, razglednice, knjige, predmeti vsakdanje rabe, numizmatika, glasbeni instrumenti, orožje in vojaška oprema, prirodoslovni predmeti), hkrati pa bodo organizirane skupne nacionalne in mednarodne delavnice z namenom celostne obravnave zbirk in njihovega prevrednotenja v kontekstu zbirateljske zgodovine in umestitve slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo. Projektna skupina se bo redno (mesečno) sestajala na evalvacijskih sestankih, namenjenih refleksiji opravljenega dela in zasnovi nadaljnjega dela. Delo je zasnovano v treh sklopih, ki se deloma v izvedbenih fazah prepletajo.

 

Prvi sklop (tehnični del):

Popis, identifikacija in kategorizacija vseh obravnavanih vzhodnoazijskih predmetov v omenjenih slovenskih zbirkah. Pri tem bo treba določiti fizične lastnosti predmetov (mere, material, oblika, barva, posebnosti, poškodbe), izvor, datacijo, namen in uporabo ter identificirati vse morebitne zapise v pismenkah. To bo nadalje omogočilo tudi izdelavo podatkovne baze, ki bo ustrezala specifični naravi vzhodnoazijskih zbirk iz slovenskih muzejev ter omogočila širši in strokovni javnosti doma in v tujini dostop do tovrstnega gradiva.

 

Drugi sklop (teoretični del):

Teoretična analiza in ovrednotenje posameznih tipov predmetov in celotnih zbirk v odnosu do podobnih predmetov in zbirk v pretekli Avstro-ogrski monarhiji in ostalem evropskem območje. Fokus raziskave bo usmerjen na tri-stopenjsko analizo:

  1. material in njegov izvor ter produkcija izdelave predmeta; namen in uporaba predmeta v primarnem ambientu in njegova interakcija z ljudmi;
  2. prenos v tuje okolje ter rekonstrukcija diahrone in sinhrone zgodovine muzejskih reprezentacij Vzhodne Azije v slovenskem prostoru. S sinhronim pristopom bomo posamezni predmet lahko umestili v zbirko, v katero sodi oziroma je sodil in to zbirko umestili v kontekst, v katerem je nastala, naj si gre za kuriozitetno, popotniško, protokolarno, misijonarsko ali kakšno drugo obliko zbirateljstva, in s tem v vlogo, ki sta jo zbirka in predmet v njej imela v svojem času. Z diahrone perspektive pa bomo lahko sledili »življenju« nekega muzejskega predmeta od njegovega izvora skozi zgodovino zbirk, v katere je bil umeščen, do današnjih dni.
  3. Ovrednotenje posameznih predmetov, posameznih tipov predmetov ter celotnih zbirk v odnosu do podobnih zbirk v okoliških državah, ki so bili del Avstro-ogrske monarhije, ter v ostalih evropskih državah. S tem bomo posredno vplival tudi na drugačno dojemanje binarnih odnosov vzhoda in zahoda, še posebej v odnosu do evrocentričnih okvirjev in kolonialnih kategorij zbirateljskih praks ter prikazali izmenjavo predmetov v večplastni časovni in prostorski konotaciji.

 

Tretji sklop (prikaz rezultatov):

  1. Priprava objave rezultatov v obliki znanstvenih člankov, monografije, zbornika in katalogov.
  2. Priprava načrtovanih razstav, ki bodo obeležile več obletnic prihoda posameznih zbirk v Slovenijo (2020: 100 let prihoda Skuškove zbirke; 2019: 100 let od odhoda Alme Karlin na potovanje okrog sveta).
Bibliografske reference SICRIS

 

UL FF

SEM

ZRS

 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.