Back to top

Temeljni raziskovalni projekt - V IZDELAVI

Članica UL UL Filozofska fakulteta
Šifra J6-9387
Naziv projekta Nacionalno samozavedanje in nadnacionalna znanost: vpliv nacionalnih diskurzov na raziskovanje srednjeveške in zgodnjenovoveške umetnosti v Sloveniji
Obdobje 1.7.2018 - 30.06.2021
Letni obseg 0,97 FTE
Vodja dr. Matej Klemenčič
Veda Humanistične vede / Umetnostna zgodovina
Sodelujoče RO sicris
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Vsebinski opis projekta  

V okviru procesa pospešenega nacionalnega samozavedanja v poznem 19. stoletju so Slovenci podobno kot drugi narodi v okviru Avstro-Ogrske tudi na področju humanističnih ved in še posebej v umetnosti začeli iskati elemente svoje narodne identitete. Okrog 1900 so se pojavili prvi poskusi oblikovanja nacionalnega sloga v arhitekturi in iskanje slovenskega izraza v slikarstvu, pri čemer so nekateri ustvarjalci poudarjali, da so prav oni sami prvi pravi slovenski umetniki. Sočasno so se izšolali prvi slovenski umetnostni zgodovinarji. Večina je doktorirala na Dunaju: Josip Mantuani pri Franzu Wickhoffu, France Stelè in Izidor Cankar pri Maxu Dvořaku, Vojeslav Molè pa pri Josefu Strzygowskem.

Ko je bila ob koncu prve svetovne vojne ustanovljena nova večnacionalna država Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je Ljubljana, prej glavno mesto avstrijske kronske dežele Kranjske, začela razvijati kot pravo nacionalno središče. V 19. stoletju utemeljene deželne inštitucije, kakršen je bil Kranjski deželni muzej, so dobile vlogo nacionalnih ustanov, s tem poslanstvom so nastale tudi nove, še posebej Narodna galerija. Umetnostna zgodovina je kot ena prvih humanističnih ved dobila svojo katedro na leta 1919 ustanovljeni ljubljanski univerzi. Prav prej omenjeni dunajski študenti so imeli v teh dogodkih ključno vlogo: Mantuani je bil tedaj ravnatelj Narodnega muzeja, Cankar je postal docent na univerzi, pod Steletovim vodstvom pa se je Kranjska deželna spomeniškovarstvena služba razvila v Spomeniški urad za Slovenijo.

Dvajseta in trideseta leta so bila odločilnega pomena za nadaljnji razvoj umetnostne zgodovine na Slovenskem: ob začetku rednega študija na univerzi je bila ustanovljena tudi stanovska organizacija (Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo), začelo je izhajati prvo znanstveno glasilo (Zbornik za umetnostno zgodovino, 1921) in napisana so bila prva pregledna in teoretska dela o umetnosti, še posebej Steletov Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (1924) in Cankarjeva Sistematika stila (1926). Ob nekaterih starejših krajših objavah je prav Steletov Oris prvi sistematični poskus odgovora na vprašanje, kaj je nacionalnega v starejši umetnosti slovenskega prostora, to pa je eno od vprašanj, ki je nato večji del 20. stoletja obvladovalo slovensko umetnostno zgodovino. Po drugi vojni je bilo nacionalno gledanje na starejšo umetnost že samo po sebi umevno in raziskave so se skoraj izključno omejile na »slovensko« spomeniško gradivo. Slovenska umetnostna zgodovina se je tako od praktično in teoretsko širokih temeljev dunajske umetnostnozgodovinske šole vedno bolj umikala v regionalno, če že ne prav lokalno usmerjeno vedo.

V zadnjem poldrugem desetletju je bilo še posebej v srednjeevropskem prostoru objavljenih več študij in prirejenih več znanstvenih posvetov, ki so analizirali umetnostni sistem in obravnavali povezanost in sovplivanje umetnostne zgodovine na eni strani, politike, ideologije in kulturnopolitičnega konteksta na drugi in umetnostne produkcije na tretji strani. Žal situacija v Sloveniji zaradi pomanjkanja sistematičnih in poglobljenih predhodnih raziskav v okviru teh objav in dogodkov ni bila obravnavana.

Predlagani projekt se bo osredotočil na vpliv nacionalnih diskurzov na raziskovanje srednjeveške in zgodnjenovoveške umetnosti v Sloveniji. Teme raziskav bodo mdr. zgodnje umetnostnozgodovinske študije o današnjem slovenskem prostoru v okviru Avstro-Ogrske, vzpostavljanje deželnih in nacionalnih inštitucij in razvoj njihovih programov, vzpostavitev dihotomije med »domačo« in »tujo« umetnostjo, ločevanje umetnikov na »Slovence« in »tujce« ter oblikovanje kanona »slovenske« umetnosti v okviru umetnostnih pregledov in velikih razstavnih projektov, različni pogledi italijanskih, avstrijskih, slovenskih, madžarskih in hrvaških umetnostnih zgodovinarjev na umetnost v Istri in zahodni Sloveniji in v Prekmurju, ter mednarodna aktivnost in nadregionalna prepoznavnost slovenskih umetnostnih zgodovinarjev.

Sestava projektne skupine SICRIS
Faze projekta in njihova realizacija  
 
Bibliografske reference SICRIS

 

UL FF

UM PEF

ZRS

 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.