Temeljni raziskovalni projekt

Leta 1989 je bila v Sloveniji, 44 let po končani drugi svetovni vojni in komunističnem prevzemu oblasti, vzpostavljena politična demokracija v obliki večstrankarskega parlamentarnega sistema, leta 1991 pa je Slovenija prvič v svoji zgodovini postala tudi samostojna država. Oba dogodka – prvi simultan z razpadom komunističnih režimov v Vzhodni Evropi, drugi povezan z razpadom Jugoslavije – sta močno zarezala ne le v slovensko družbo, temveč tudi v njeno kulturno in umetnostno sfero. Osnovni cilj projekta je raziskati, kakšne spremembe je doživel slovenski literarni sistem ob teh preobratih in kakšna je družbena vloga literature v novih okoliščinah.

Začetna točka raziskave je ustaljena predstava o tradicionalni družbeni vlogi slovenske literature, kot se je oblikovala v 19. stoletju. Slovenci so tedaj živeli v Avstro-Ogrski in niso bili polnopravna nacija z lastnimi državnimi institucijami. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev je ta manko nadomeščala literatura, ki je ob estetski funkciji enako (ali še bolj) močno izpolnjevala narodno ohranjevalno oziroma konstitutivno funkcijo. Ti dve funkciji sta bili v medsebojni interakciji, tako da je narodno konstitutivna funkcija vplivala na izoblikovanje tipičnih literarnih konstant (na primer liričnost, dajanje prednosti krajšim oblikam, pasivni, hrepenenjski romaneskni junaki itn.) slovenske literature, ki naj bi veljale za njen celotni razvoj.

Zlasti po letu 1945, po komunističnem prevzemu oblasti v Jugoslaviji ter Sloveniji in po vzpostavitvi enopartijske diktature so nastopile okoliščine, ki so tradicionalno vlogo slovenske literature nekoliko modificirale. Ta je še vedno ostala nosilka družbeno kompenzacijske vloge, le da ni več nadomeščala manka nacionalne suverenosti, temveč manko osnovnih človekovih pravic in političnih svoboščin. V obdobju med letoma 1950 in 1990 je slovenska literatura to funkcijo opravljala na več načinov. Z estetskimi inovacijami je kljubovala uradnim literarno-ideološkim smernicam, z literarno mimikrijo je širila prostor svobode duha in pluralizma mišljenja, v estetski preobleki je kritizirala obstoječi sistem, odpirala je zamolčane teme aktualne in polpretekle zgodovine, ki so bile sicer tabuizirane, tako da se jih zgodovinopisje ni lotevalo, itn. Pri tem niso bili dejavni le posamezniki, temveč cele skupine, pogosto povezane ob literarnih revijah, ki so bile zato stalna tarča oblastne represije.

Raziskava bo kritično preučila in dopolnila obstoječa dognanja o obeh kompenzacijskih vlogah slovenske literature, tj. o nacionalni in politični. Več pozornosti bo posvetila predvsem družbeni vlogi literature v obdobju 1950–1990. Pri tem se bo posebej osredinila na to, kako je literatura s svojo politično kompenzacijsko vlogo v tem obdobju konkretno prispevala k demokratičnim procesom, ki so dosegli svoj zenit v vpeljavi parlamentarne demokracije in v slovenski osamosvojitvi.

Ob dosegi teh dveh ciljev se družbeno ozračje na Slovenskem znova pomembno spremeni. Slovenija, ki se je komaj znebila primeža večnacionalne skupnosti, vstopa v nove integracije: NATO, EU in druge. Družbene vrednote se spreminjajo, vpeljuje se groba različica liberalnega kapitalizma, odvijajo se spopadi za »pravo« interpretacijo zgodovine, Slovenijo pestijo značilne težave države v tranziciji. Pojavljajo se tudi za Slovenijo specifični problemi: tako imenovani »izbrisani«, reaktualizacija slovenske ideološke razdvojenosti med drugo svetovno vojno, nostalgija po prejšnjem sistemu in državi itn.

Vse te spremembe vplivajo tudi na celotno literarno polje, ki doživi ustrezno modifikacijo, predvsem pa na samo literarno produkcijo, ki začne vse te značilne probleme tematizirati. Raziskava bo v tem svojem vsebinsko osrednjem delu te tematizacije problemsko analizirala in sistematizirala, obenem pa bo poskusila oceniti tudi naravo družbene vloge slovenske literature po letu 1990 ter jo primerjati s tisto v prejšnjih obdobjih.

Prvo leto

• uvodna srečanja raziskovalne skupine s predstavitvijo projekta, razdelitvijo raziskovalnih področij in nalog med člane in članici ter predstavitvijo okvirnega časovnega načrta;
• preučevanje temeljne literature in obstoječih literarnozgodovinskih virov (predvsem spisov Dušana Pirjevca, Borisa Paternuja in Janka Kosa, pa tudi Dimitrija Rupla), ki obravnavajo nacionalnokonstitutivno vlogo slovenske literature zlasti v 19. stoletju, pa tudi njeno s tem povezano specifiko, ki naj bi se ohranila vsaj do leta 1991;
• kritična preverba osrednjih tez iz obravnavanih razprav na primerih reprezentativnih slovenskih literarnih del, pa tudi ob soočenju z novejšimi raziskavami; priprava znanstvenega članka na to temo;
• začetek analize reprezentativnih proznih, dramskih in pesniških besedil iz obdobja med letoma 1945 in 1991; osredotočenje na družbene implikacije teh besedil (tj. na njihove kritične obravnave tabuiziranih političnih tem, na njihovo recepcijo pri bralstvu in na odzive oblasti, morebitne posledice za družbo itn.);
• seznanjanje z vmesnimi (ali morebiti tudi dokončnimi) rezultati posameznih raziskav in ocena opravljenega dela; začetek priprave niza znanstvenih člankov na podlagi teh raziskav;
• postavitev spletne strani projekta (v slovenščini in angleščini); predstavitev doseženih rezultatov.

Drugo leto

• srečanje raziskovalne skupine in načrtovanje ter koordiniranje nadaljevanja dela;
• nadaljevanje in načeloma konec preučevanja reprezentativnih proznih, dramskih in pesniških besedil iz obdobja 1945–1991;
• izmenjava informacij o raziskovalnih dognanjih glede obravnavanih literarnih del in poskus njihove sinteze oziroma oblikovanja sklepnih tez o družbeni vlogi slovenske literature v obdobju 1945–1991: formuliranje ugotovitev o razmerju med estetskim in družbeno vlogo v obravnavnih delih, o njihovi družbeni vlogi oziroma načinu, kako se ta v teh delih uveljavlja ter o tem, ali (oziroma kako) so ta dela z odpiranjem tabuiziranih tem ter problematiziranjem aktualnega političnega sistema prispevala k izoblikovanju mentalitete, ki je okoli leta 1990 pripeljala do družbenopolitičnih sprememb;
• priprava znanstvenih člankov o posameznih vidikih znotraj tega tematskega sklopa;
• preučitev socioloških, kulturoloških in literarnozgodovinskih okoliščin vpeljave parlamentarne demokracije na Slovenskem in slovenske osamosvojitve;
• preučitev vloge postmodernizma kot vmesnega obdobja, ki se na eni strani še navezuje na tradicionalni slovenski literarni sistem, na drugi strani pa se v svoji najradikalnejši obliki izrecno distancira od družbene vloge literature;
• oblikovanje sklepov o slovenskem postmodernizmu in priprava znanstvenega članka;
• pregled obstoječih literarnozgodovinskih razprav o slovenski literaturi po postmodernizmu; pregled osnovnih kulturoloških, zgodovinopisnih, filozofskih in socioloških razprav o slovenski (in evropski) družbeni in kulturni sferi po letu 1990;
• analiza reprezentativnih slovenskih literarnih del po letu 1990, ki kažejo izrazito družbeno angažiranost; postavitev teh del v širši družbeni kontekst;
• razločitev različnih tematskih smeri teh literarnih del; primerjava s sorodnimi odmevnimi deli v drugih književnostih;
• dopolnitev spletne strani z vizualizacijo politike državnih literarnih nagrad, cenzure, literarnih afer ter značilnih kanonizacij, dekanonizacij in rekanonizacij v tem obdobju;
• seznanjanje skupine z vmesnimi (ali morebiti tudi dokončnimi) rezultati posameznih raziskav in ocena opravljenega dela; začetek priprave znanstvenih člankov o njih.

Tretje leto

• srečanje raziskovalne skupine in načrtovanje ter koordiniranje nadaljevanja dela;
• analiza sodobne slovenske romaneskne proze na temo druge svetovne vojne;
• primerjava s starejšimi deli na to temo;
• analiza slovenske romaneskne proze na temo druge svetovne vojne in poskus analize vloge ideologije v literaturi in pomena literature za ideologijo;
• oblikovanje sklepnih ugotovitev in priprava znanstvenih člankov o tej temi;
• preučitev sodobnih slovenskih literarnih del na temo razpada večetnične socialistične Jugoslavije;
• primerjava ugotovitev in priprava enega ali več člankov o tej temi;
• seznanjenje z vsemi doseženimi dognanji raziskovalnega projekta in izoblikovanje sklepnih sintez, ki bodo zajemale:
  • Točka A:
    • izoblikovanje zaokrožene podobe o specifiki in družbeni vlogi slovenske literature po letu 1990;
    • diferenciranje tega obdobja po razvojnih fazah;
    • izoblikovanje tipologije te literature glede na njeno povezavo z družbeno realnostjo;
  • Točka B: strukturno analizo razmerja med slovensko literaturo in družbo v različnih obravnavanih obdobjih;
  • Točka C: zasnutje specifične literarne zgodovine slovenske osamosvojitve in demokratizacije;
• priprava znanstvene monografije, poleg tega pa še zbornika, ki bo v več prispevkih predstavil sintetična dognanja raziskovalnega projekta;
• priprava poljudnih člankov, intervjujev in recenzij, namenjenih diseminaciji raziskovalnega projekta v laični javnosti;
• dopolnitev spletne strani projekta z vizualizacijo literarnih kanonizacij, dekanonizacij in rekanonizacij v tem obdobju ter s predstavitvijo sklepnih rezultatov projekta. Spletno arhiviranje objavljenih člankov, nastalih na podlagi raziskave;
• samoevalvacija projektne skupine.