Temeljni raziskovalni projekt

Projekt bo skušal podati konsistentno kritiko danes prevladujočih novih realizmov, predvsem gibanja, ki se združuje pod imenom “spekulativni realizem”, kot tudi formulirati alternativo, ki bi utemeljila možnost nekega drugega realizma, ki na bolj adekvaten način odpre prostor znanstveni konceptualizaciji realnosti.

V prvem sklopu raziskav si bo projekt prizadeval reinterpretirati razmerje med Kantovo trascendentalno gesto in obratom k jeziku, iz katerega so črpale filozofije v dvajsetem stoletju. Želimo izpostaviti, da je izvore drugega treba iskati že v predkantovski filozofiji, kar je toliko pomembneje, ker se je v obdobju od Locka do Humboldta filozofija jezika razvijala v tesni navezvi na epistemologijo in filozofijo duha, ki je domače področje kantovskega transcendentalizma. V drugem sklopu raziskav bomo izpostavili določeno tendenco v zgodovini odnosa med filozofijo in znanostjo, ki je ostala povsem spregledana, in predstavili novo branje zgodovine filozofije, ki v kantovski in pokantovski kontinentalni filozofiji ne bo videla dokončnega slovesa filozofije od realizma in absolutnega razkola med filozofijo in znanostjo. Zasledovali bomo danes povsem zanemarjene in spregledane realistične vzgibe kantovske in pokantovske filozofije vse do danes, ki se odražajo v razmerju indeference med filozofijo in znanostjo. V nasprotju z dvem običajnima stališčema, ki, v prvem primeri, filozofijo povzdigne visoko nad znanost (Heidegger) ali, v drugem primeru, v njej vidi le propedevtiko znanosti (zgodnji Wittgenstein), bi radi izpeljali kompleksnejšo matrico odnosa, po kateri filozofija pripozna realizem znanosti ravno v meri, v kolikor do njega zmore postati indiferentna.

Projekt bo razdeljen na več faz. Vse tri točke, ki vsebinsko strukturirajo projekt, bodo potekale sočasno, saj se bodo posamezni raziskovalci posvetili vsebinskim skolopom (1), (2a) in (2b) (glej točko 13) v skladu s svojimi raziskovalnimi kompetencami in preferencami (glej seznam zgoraj). Jedro njihovih raziskav bo objavljeno v recenziranih revijah, zlasti v angleškem jeziku, ter predstavljeno na mednarodnih znanstvenih konferencah, vendar pa je datume the objav in predavanj zaradi različnih uredniških politik založb ter vabil na konference, ki šele prihajajo, težko natančno predvideti. Navajamo planirane aktivnosti, glede katerih imamo že sklenjene dogovore.

December 2015-2016

• V prvem polletju se bomo najprej lotili analizi najnovejše literature.
• V drugem polletju 2016 bodo začele potekati priprave na mednarodni znanstveni simpozij, ki ga bomo organizirali v letu 2017.
• V letu 2016 bo pri založbi Studia Humanitatis predvidoma izšel prevod klasike razsvetljenske misli, Condorcetov Esquisse d'un tableau historique des progrès de l'esprit humain (uredništvo in spremna beseda G. Kroupa), ki se nanaša na vsebinski sklop o filozofiji razsvetljenski filozofiji jezika, ker gre za izvrsten primerek metode domnevne zgodovine, ki prežema filozofijo jezika v tem času.
• J. Simoniti je podpisal pogodbo z ugledno ameriško založbo Lexington Books za objavo monografije na temo realizma v letu 2016. Naslov knjige bo: The Untruth of Reality: The Unacknowledged Realism of Modern Philosophy.
• J. Simoniti bo pri znanstveni založbi Krtina v letu 2016 urednik prevoda temeljnega dela jezikovnega obrata, Wittgensteinovega The Blue Book, v slovenski jezik. Napisal bo tudi spremno besedo.

2017

• V tem letu bomo organizirali mednarodni znanstveni simpozij na temo sodobnega kontinentalnega realizma. Poleg članov skupine želimo povabiti tudi predvidoma dva mednarodno prepoznavna predavatelja iz tujine, ki se ukvarjata s sodobnim filozofskim realizmom. Prispevki s srečanja bodo objavljeni predvidoma v letu 2018 v zborniku ali v posebni številki znanstvene revije.
• V letu 2017 bo J. Simoniti pri Založbi Krtina deloval kot urednik prevoda in pisec spremne besede naslednjega temeljnega Wittgensteinovega dela, The Brown Book. Obe deli zagovarjata nekakšen spontani realizem rabe običajnega jezika.

2018

Zadnje leto bo poleg raziskovalnega dela namenjeno tudi urejanju in izdaji zgoraj omenjenega zbornika.

Zdravko Kobe bo v tem letu predvidoma dokončal prevod Heglove Znanosti logike. Tretji del, »Logiko pojma«, bo objavil pri znanstveni založbi DTP-Analecta. Delo je zelo pomembno glede teme realizma, saj se konča z idejo, ki se »opusti« v naravo, v svojo »realistično« zunanjost.