Temeljni raziskovalni projekt

Osrednja naloga projekta je povezana z raziskovanjem slogovne in kompozicijsko-tehnične raznolikosti slovenske glasbe po letu 1918 in vzpostavljanjem kavzalnega odnosa med slogovnimi specifikami posameznih zgodovinskih segmentov in družbenimi spremembami. Slovenska muzikologija se je do sedaj že večkrat lotila preiskovanja zgodovine slovenske glasbe v 20. stoletju, vendar so bili takšni pregledi večinoma zamišljeni kot širši zgodovinski orisi, ki so se posvečali vpetosti kompozicijskih praks v širši kontekst glasbene produkcije, reprodukcije in recepcije (raziskovanje glasbenih ustanov, izpostavljanje pomembnih glasbenikov, biografije skladateljev), bolj zapostavljeno pa je bilo prediranje v kompozicijske značilnosti posameznih kompozicijskih opusov ali slogovne značilnosti posamezne skladateljske generacije ali krajšega zgodovinskega obdobja. Za glasbo 20. stoletja je značilen prav hiter tempo slogovnih sprememb in vpeljava številnih novih kompozicijskih tehnik, kar gre povezovati s poudarjenim subjektivizmom ter z željo po inovativnosti, ki je lahko sama na sebi zagotavljala visoko estetsko vrednost. Zato za glasbo 20. stoletja ni mogoče začrtati premočrtne in zaporedne logike slogovnih sprememb, temveč zanjo velja rizomska struktura, torej sistem korenin in poganjkov, za katerega so značilne tudi vzporednosti in stranpoti.

Raziskava bo v treh zaporednih korakih načela tri problemske sklope: (1) po zbiranju gradiva (obstoječa znanstvena literatura in primarni notni viri) bo potrebno analitično predirati v kompozicijska dela in razkrivati raznolikost slogovne mreže in uporabljenih kompozicijskih tehnik, (2) v nadaljevanju bo potrebno upoštevati primerjalni vidik in slogovno mrežo slovenske glasbe 20. stoletja primerjati s podobno mrežo, značilno za evropsko glasbo istega obdobja, (3) v tretji fazi pa bomo primerjalni vidik razširili in skušali značilnosti slogovne mreže postaviti v kavzalni odnos s sočasnimi družbenimi spremembami. V središču zadnje faze bo zanimanje, kako so specifični družbeni odnosi vplivali na slogovne značilnosti glasbe v treh zgodovinsko zaznamovanih obdobjih: (1) v času med obema vojnama (1918–1945), ko Slovenci prestopijo iz večnacionalne avstroogrske monarhije v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri načeloma dosežejo večjo nacionalno samostojnost, (2) v času med koncem druge svetovne vojne in državno osamosvojitvijo (1945–1991), ko naj bi umetnost močno zaznamovala državna ideologija in se vplivi na umetnost kažejo v valovih periodičnih političnih pritiskov in »odjug«, in (3) v času po demokratizaciji in osamosvojitvi (1991–), ki sta prinesli dokončno nacionalno neodvisnost in nov, kapitalistični družbeni sistem.

Osrednja vprašanja, na katere bo lahko odgovorilo vzpostavljanje slogovne mreže in njeno primerjanje z zahodnoevropsko, so: ali so slovenski skladatelji sodelovali pri »pionirskem« snovanju kakšnega izmed slogov ali tehnik, ali so se slogi in nove kompozicijske tehnike pojavljali sočasno kot pri drugih evropskih narodih ali z značilnimi »zamudami«, ali so dobili na Slovenskem specifične karakteristike in kakšni so vzroki za specifično, regionalno obarvano prevzemanje slogovne raznovrstnosti in posameznih kompozicijskih tehnik?

Končni rezultat raziskave bo povezan z bolj detajlnim poznavanjem slovenske glasbe 20. stoletja, predvsem natančnejšim razumevanjem kompozicijskih-značilnosti osrednjih del; dala bo lahko odgovor na vzroke za specifično konservativnost slovenskega sodobnega glasbenega okolja in razširjala strokovno muzikološko terminologijo, povezano z glasbo 20. stoletja.

Projekt bo razdeljen v 3 faze:

1. faza (prevladovala bi zgodovinska metoda, povezana predvsem z zbiranjem gradiva):
   • raziskovalci zbirajo gradivo: preučevanje že obstoječe literature o slovenski glasbi 20. stoletja, preučevanje posameznih člankov, povezanih s kompozicijsko prakso slovenskih skladateljev 20. stoletja, posameznimi slogovnimi obdobji, zgodovinskimi periodami, skladateljskimi skupinami ali kompozicijskimi tehnikami, zbiranje notnega gradiva (partiture) del, ki še niso bila deležna natančnejše analize, zbiranje kontaktov, notnih materialov in drugih gradiv, povezanih s skladatelji, katerih dela še niso dostopna v Narodni in univerzitetni knjižnici ali natisnjena
   • natančnejše analitično predirajo v dela (partiture), še posebej tistih, ki do sedaj niso bila deležna poglobljene analitične pozornosti
   • povezovanje analitičnih izsledkov s slogovnimi značilnostmi, izpostavljanje uporabljenih kompozicijskih tehnik
   • urejanje izsledkov glede na opuse skladateljev, skladateljske skupine in posamezne odseke/generacije izbranih zgodovinskih obdobij; izdelava rizomske mreže slogovne in kompozicijsko-tehnične raznolikost v slovenski glasbi po letu 1918
2. faza (prevladovala bi primerjalna metoda, interpretacija gradiva):
   • preučevanje literature o slogovni raznolikost in novih kompozicijskih tehnikah v svetovni glasbi 20. stoletja
   • preiskovanje glasbenoestetskega ozadja tendenc v novi glasbi med obema vojnama in glasbenoestetskih premis povojnega modernizma
   • primerjanje slogovne raznolikost slovenske glasbe po letu 1918 s svetovno glede na posamezno obdobje/družbene sistem in ugotavljanje razlik
3. faza (zgodovinski metodologiji se pridruži še opazovanje širšega družbenega konteksta, torej glasbeno-sociološka metodologija):
   • vzpostavljanje razmerja med značilnostmi slogovne mreže vsakega izmed treh obdobij in družbenim kontekstom na podlagi primerjav iz 2. faze
   • specifike razmerja med družbenim sistemom in kompozicijsko prakso v vsakem izmed obdobi
   • oris glavnih posledic vpliva družbenih sprememb na slovensko slogovno krajino – prikaz specifik slovenske glasbe po letu 1918 v luči družbenih sprememb.