Back to top

Error message

  • Unable to create CTools CSS cache directory. Check the permissions on your files directory.
  • Unable to create CTools CSS cache directory. Check the permissions on your files directory.

Petra Gregorčič Mrvar, Katja Jeznik in Robi Kroflič

Razmislek o vlogi in pomenu šolskih svetovalnih služb v času epidemije

(torek, 31. marec 2020)

 

Na Oddelku za pedagogiko in andragogiko FF UL smo pred kratkim opravili analizo stanja svetovalne službe v osnovnih in srednjih šolah ter potrdili ugotovitve več dosedanjih evalvacijskih študij, ki kažejo, da je dolga tradicija svetovalne službe znotraj posamezne vzgojno-izobraževalne ustanove dobrodošla že ob običajnem vzgojno-izobraževalnem procesu (Gregorčič Mrvar idr. 2020), še posebej pa je po našem mnenju ključna in nujno potrebna v trenutno aktualnih razmerah soočanja z epidemijo, ki je zajela Slovenijo.

 

Naj spomnimo. Koncept šolske svetovalne službe kot organizacijske oblike podpore vsem udeležencem v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je bil v Sloveniji uveden konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Eno temeljnih izhodišč koncepta je bilo oblikovanje interdisciplinarnih timov, ki so se ukvarjali s kompleksnimi pedagoškimi, psihološkimi in socialnimi vprašanji v šolskem prostoru. Danes opažamo, da ideja interdisciplinarnih timov ni zaživela v obsegu, kot je bilo mišljeno pred 50 in več leti, pa čeprav bi bila taka ureditev službe še kako potrebna.

 

Splošne družbene in kulturno-civilizacijske spremembe v svetu so neposredno vplivale na delo vzgojno-izobraževanih ustanov in s tem tudi svetovalnih služb. Denimo: prekarnost zaposlovanja mladih in nezmožnost ekonomsko-socialne osamosvojitve, negotova prihodnost, povečevanje števila duševnih stisk, nujnost bivanja v kulturno heterogenih okoljih, srečevanje s hendikepiranimi osebami v vsakodnevnem okolju, vedno večja negotovost staršev v zvezi z vzgajanjem njihovih otrok ipd. – vse to so nekatere od tem, s katerimi se svetovalna služba vsakodnevno srečuje in se mora na njih odzivati. Po eni strani postaja svetovalna služba neke vrste »gasilec požarov« in prostor za reševanje za vseh mogočih izzivov v vzgojnoizobraževalnega procesu ter dilem in težav posameznih akterjev v njem, po drugi strani pa se v nekaterih primerih zdi, da je delo svetovalnih delavcev zbanalizirano na raven administrativnih nalog, povezanih z vpisi, urejanjem prehrane, prevoza učencev in podobnih nalog. Ob vsem tem se pogosto vse bolj briše izhodiščni koncept in posebno poslanstvo svetovalne službe v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zato naj ponovno izpostavimo temeljno poslanstvo svetovalne službe, torej (p)ostati razvojno-preventivno usmerjena in kot taka ključna pri doseganju višje kakovosti dela vzgojno-izobraževalnih ustanov. Takšno usmerjenost bo služba dosegla, če bo interdisciplinarno zastopana in imela s svojimi dejavnostmi možnosti posegati v delo šole ter oddelkov, v posvetovalno delo z učitelji, vodstvom šole, starši in zunanjim okoljem oz. lokalno skupnostjo.

 

Takšna usmerjenost je ključna tudi v trenutni situaciji epidemije, ko se odpirajo številna vprašanja in negotovosti v vzgojnem in izobraževalnem delu ter procesu. Pedagoški delavci že sporočajo, da pogrešajo vsakodnevni stik z otroki in mladostniki. Podobno sporočajo tudi otroci in mladostniki. Slednji morda ne pogrešajo toliko svojih učiteljev, kot pogrešajo vrstnike. Gre za stik, ki ga lahko interakcija ob pomoči sodobnih tehnologij samo delno nadomesti. Svetovalne delavke in delavci pa opozarjajo, da so v trenutni situaciji prav oni pogosto vfunkciji reševanja različnih stresnih, predvsem pa kritičnih situacij, ki so povezane z odnosi med odraslimi (starši) in otroki oz. mladostniki, z učnim delom, vzgojnimi vprašanji ter dilemami učiteljev pri izvajanju šolskega dela na daljavo ipd.

 

Hkrati z reševanjem nastalih kriznih situacij življenje v času zaukazane samoizolacije odpira številne pozitivne odzive in priložnosti za prosocialno delovanje. Premislek o zaščiti posebej ranljivih oseb, kot so starejši, kronični bolniki, socialno ogroženi posamezniki; ponujanje številnih novih možnosti dostopa do dejavnosti, s katerimi lahko obogatimo naš vsakdan (ponudba dostopa do umetniških vsebin, predlogi za fizično aktivnost v času omejenega gibanja na prostem, nasveti za ustvarjalno preživljanje prostega časa itn.) – vse to so predlogi, ki lahko obogatijo vsakodnevno življenje otrok in mladostnikov. Šolska svetovalna služba je zagotovo tisti del strokovne podpore otrokom in mladostnikom, ki jim pomaga osmisliti in izboljšati bivanje v času epidemije, saj so učitelji močno obremenjeni s pripravo pedagoških gradiv in komunikacijo z učenci in dijaki, namenjeno sprotnemu opravljanju šolskih obveznosti.

 

Glede na sedanje dogodke lahko predvidevamo, da se bodo posledice trenutnega stanja odražale tudi v prihodnosti. Različni strokovnjaki nas opozarjajo, da lahko situacije, kot je epidemija, v katerih je prisotna negotovost, sprožijo tesnobo tako pri odraslih kot pri otrocih, več je lahko psihične razdražljivosti, občutenja aksioznosti, težav v duševnem zdravju ipd. (gl. Ključne informacije … 2020). Hkrati lahko pričakujemo več stisk, ki bodo posledica že sicer skrhanih odnosov v družinah, povečane brezposelnosti staršev in skrbnikov otrok ipd. Znano je, da se otroci in mladostniki na takšne situacije odzivajo različno. Lahko postanejo bolj razdražljivi, jezni, tesnobni, lahko se umikajo ali nasprotno, bolj intenzivno iščejo družbo in stik z odraslimi (gl. Kako se pogovarjati z otroki … 2019). Ob tem pa bi veljalo tudi po tem, ko bo epidemija obvladana, ohraniti tiste pozitivne življenjske prakse, ki jih je spodbudilo današnje »izredno stanje«.

 

Hkrati pa ne smemo niti mimo dejstva, da je za otroke in mladostnike prav vsakodnevno odhajanje v vrtec ali šolo lahko pomemben varovalni dejavnik v njihovem razvoju (Mikuš Kos 2017). Zato je toliko bolj vredno prizadevanje vzgojno-izobraževalnih ustanov, lokalnih skupnosti in nekaterih strokovnih organizacij, da imajo otroci in mladostniki sogovornike v stiski, da ne bi ostali lačni, da dobijo potrebno podporo pri učnem procesu na daljavo, katerega se tako učitelji kot učenci učijo praktično čez noč.

 

Prepričani smo, da bodo svetovalne službe ob koncu trenutne situacije še bolj obremenjene z vprašanji, ki se bodo pojavila ob vračanju v vzgojno-izobraževalne ustanove. Zato se nam zdi v tem trenutku ključen ponoven razmislek o stanju in vlogi svetovalne službe v šolah/vrtcih in dijaških domovih ter v skupnosti. V prihodnje bo treba še okrepiti razvojno-preventivno delo svetovalne službe na nivoju oddelkov, skupin in vzgojno-izobraževalne ustanove kot celote in ustvariti pogoje za sodelovanje svetovalne službe z akterji v in zunaj vzgojno-izobraževalne ustanove. V naših nedavnih raziskavah smo na primer ugotovili, da je dobro sodelovanje med vsemi akterji, ki so povezani v vzgojno-izobraževani proces, izrednega pomena, saj ti brez medsebojnega sodelovanja ne bi zmogli izvesti številnih dejavnosti v šoli ter reševati različne situacije učencev in družin. V medsebojnem sodelovanju se kot ključna pojavi vloga svetovalne službe, kjer se lahko vzpostavi prostor za zbliževanja med različnimi udeleženci, prostor povezovanja, medsebojne pomoči in podpore, v katerem se združijo viri, podelijo znanja in izkušnje vseh udeleženih. Ob soočanju s posledicami trenutne situacije bo v ospredje prišlo povezovanje med starši, učitelji, svetovalnimi delavci in drugimi strokovnjaki. Morda pravtrenutno stanje svetovalnim delavcem nudi priložnost, ko lahko s svojim angažiranim delovanjem vzpostavijo sodelovanje na načine, ki jih prej nismo niti potrebovali niti znali misliti. Odločevalcem na področju vzgoje in izobraževanja pa ponovno opozorilo, da bodo v pogojih, kjer bodo potrebe po podpori svetovalne službe še narasle, svetovalne delavke in delavci potrebovali veliko več podpore s strani države tako z vidika normativov (tj. dela v timih), kot tudi z vidika podpore pri nadaljnjem strokovnem razvoju (gl. Gregorčič Mrvar idr. 2019).

 

Viri:

Gregorčič Mrvar, P., Jeznik, K., Kalin, J., Kroflič, R., Mažgon, J., Šarić, M. in Šteh, B. (2020, v tisku). Šolska svetovalna služba: stanje in perspektive. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Gregorčič Mrvar, P., Kalin, J., Resman, M., Skubic Ermenc, K., Lesar, I., Bezić, T., Erjavec Bartolj, A., Ažman, T., Smolič, A., Koderman, M. (2019). Zaključki okrogle mize: Pomen in vloga pedagoga kot svetovalnega delavca v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Sodobna pedagogika, 70(2), 108–111.

Kako se pogovarjati z otroki o koronavirusu SARS-COV-2 (COVID-19)? (2020) Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/kako-se-pogovarjati-z-otroki-o-koronavirusu-sars-...

Ključne informacije: Koronavirus (SARS-CoV-2) (2020). Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov Mikuš Kos, A. (2017). Duševno zdravje otrok današnjega časa. Radovljica: Didakta.