Drugostopenjski magistrski pedagoški dvopredmetni študijski programi izobražujejo študente in študentke na splošnem humanističnem področju in jih hkrati usposobijo za prenos usvojenega znanja v različne vrste in oblike izobraževanja na vseh šolskih stopnjah. Diplomantke in diplomanti drugostopenjskih pedagoških dvopredmetnih študijskih programov si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh predmetov in temeljnih pedagoških vedenj. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na omenjenih področjih, so diplomanti in diplomantke usposobljeni za kompetentno delo pri pouku v osnovnih in srednjih šolah ter v drugih izobraževalnih ustanovah. Poleg tega lahko načrtujejo in izvajajo najzahtevnejša dela v različnih šolskih in obšolskih dejavnostih. Dvopredmetnost omogoča sposobnost intra- in interdisciplinarnega prenosa pri uporabi znanj, metodologije, razumevanja znanstvenih in pedagoških metod, pristopov ter procesov. Kombinacija humanističnih znanj s pedagoškimi omogoča diplomantom in diplomantkam razvijanje socialno-etične refleksije, strokovne kritičnosti in odgovornosti pri delu z ljudmi in informacijami, pri sodelovanju v skupnosti ter zavezanost profesionalni etiki. Magistrski pedagoški dvopredmetni študijski programi širijo nabor zaposlitvenih možnosti, saj diplomanti in diplomantke obvladajo dve strokovni področji.
Branje in interpretacija angleških strokovnih besedil za geografe
Študenti razumejo bistvo in posamezne informacije v avtentičnih angleških strokovnih besedilih ter se znajo slovnično pravilno izražati v primernem besedišču. S tem nadgradijo jezikovno in komunikativno raven znanja tujega jezika.
Didaktika
Študenti: - spoznajo značilnosti didaktičnih teorij ter njihovega pomena za oblikovanje učnih strategij, - spoznajo vlogo temeljnih dejavnikov pouka ter njihovega vpliva na razvoj učencev in njihovo šolsko uspešnost, - oblikujejo teoretično podlago za smotrno izbiro in učinkovito uporabo učnih oblik, učnih metod in učnih sredstev ter uveljavljanje diferenciacije in individualizacije, razvijajo sposobnosti za učinkovito reševanje didaktičnih problemov, - se seznanijo s temeljnimi didaktičnimi značilnostmi prenove naše osnovne in srednje šole - oblikujejo interes in kritičen odnos do didaktičnih idej v svetu in do didaktične literature - pridobijo osnove za razumevanje specialne didaktike.
Didaktika geografije I
Pri predmetu Didaktika geografije I študent pridobiva naslednje kompetence: - izkazovanje strokovnega geografskega znanja, ki dosega in presega trenutne zahteve šolskega kurikula; - načrtovanje in pripravljanje koherentnih učnih enot ter njihova smiselna povezava in nadgradnja (konkretizacija geografskega kurikula) na vseh stopnjah šol v Sloveniji; - izbor ustreznih učil in učnih pripomočkov; - predstavljanje vsebine tega, kar se poučuje, na učencem primeren način; utemeljevanje vsebine poučevanja na podlagi znanja in razumevanja učnega procesa, kurikularnih zadev, razvoja otroka na splošno in konkretnih potreb učencev. Študenti: - znajo prenesti pridobljeno znanje iz skupnih pedagoških predmetov na pouk geografije, - se seznanijo z vsemi vidiki geografskega izobraževanja v celotni vertikali izobraževanja, - znajo prenesti didaktično teorijo v prakso, - razvijajo sposobnosti ustreznega pristopa k strokovnim in znanstvenim geografskim vsebinam z namenom njihovega ustreznega prenosa na nižje stopnje vertikale geografskega izobraževanja.
Didaktika geografije II
Nadgrajujejo se izobraževalni cilji DG I s posebnim poudarkom na praktičnem delu in usposabljanju študentov za delo v razredu v celotni izobraževalni vertikali. Poleg izobraževalnega pomena dela učitelja geografije, se študentje teoretično in praktično seznanijo tudi z vzgojnimi vidiki dela učitelja. Razvijajo zmožnost samoopazovanja, samoocenjevanja in samorefleksije razrednih izkušenj, lastnih prepričanj in stališč o poučevanju in učenju geografije, zavedo se pomena nenehnega lastnega izobraževanja za stalno obnavljanje znanja ter za aktualizacijo, inovativnost in svežino pouka geografije. Izpopolnjevanje in nadgrajevanje kompetenc, ki jih študent pridobi že pri Didaktiki geografije I: - izkazovanje strokovnega geografskega znanja, ki dosega in presega trenutne zahteve šolskega kurikuluma; - načrtovanje in pripravljanje koherentnih učnih enot ter njihova smiselna povezava in nadgradnja (konkretizacija geografskega kurikuluma) na vseh stopnjah šol v Sloveniji; - izbor ustreznih učil in učnih pripomočkov; - predstavljanje vsebine tega, kar se poučuje, na učencem primeren način; utemeljevanje vsebine poučevanja na podlagi znanja in razumevanja učnega procesa, kurikularnih zadev, razvoja otroka na splošno in konkretnih potreb učencev.
Humanistika in družboslovje
Sociologija Temeljni izobraževalni cilji so predvsem naslednji: usposabljanje za razumevanje temeljnih družbenih pojavov in procesov; študenti in študentke se seznanijo z različnimi teoretskimi pristopi, ki se ukvarjajo z družbo in družbenim in pri tem razvijajo kritični odnos do njihovih predpostavk in dometov pri analiziranju posameznih družbenih pojavov in procesov. Predmetno specifične kompetence: - študenti in študentke poznajo in primerjajo najpomembnejše sociološke koncepte in teorije in njihovo obravnavanje posameznih tem ter poznajo osnovne kritike na njihov račun; - poznajo in problematizirajo odnos posameznik – družba; - analizirajo vlogo in položaj posameznika/posameznice v različnih družbenih institucijah (s posebnim poudarkom na šoli) in vsakdanjih življenjskih praksah; - se usposabljajo za analizo nekaterih pomembnih družbenih pojavov in procesov povezanih s šolo oz. izobraževanjem. Filozofija Predmet je namenjen seznanjanju z osnovnimi filozofskimi pojmi in pojmovnimi konteksti na področjih humanističnih in družboslovnih ved, študij in razprav ter njihovi uporabi v vsakdanjem življenju in vzgojno-izobraževalni praksi. Osnovni poudarek je dan pridobivanju splošnih in specifičnih kompetenc, povezanih s ključnimi problemskimi vidiki humanistike in družboslovja ter vzgoje in izobraževanja.
Magistrsko delo
Samostojno raziskovalno delo študenta. Magistrsko delo na drugostopenjskih magistrskih pedagoških dvopredmetnih programih je praviloma interdisciplinarno. Študent izbere temo v dogovoru z izbranima mentorjema na obeh študijskih programih, pri čemer je delo na vsakem študijskem programu ovrednoteno enakovredno.
Opazovalna praksa (pri psihologiji/ pri obči didaktiki/ pri pedagogiki in andragogiki)
Študenti izbirajo opazovalno prakso pri enem od skupnih pedagoško psiholoških predmetov (psihologija za učitelje, pedagogika, didaktika, andragogika). Praksa se izvaja pod vodstvom visokošolskega učitelja/sodelavca in mentorja na partnerskih šolah. Visokošolski učitelj/sodelavec bo koordiniral prakso, pripravljal gradivo in skupaj z mentorjem na šoli ocenjeval uspešnost opravljene prakse. Pedagoška praksa se lahko izvaja razpršeno – 15 ur.
Organizacija in izvedba ekskurzije in terenskega dela
Študenti se seznanijo s pravili in postopki organizacije in izvedbe strokovne ekskurzije na vseh stopnjah šol, z najsodobnejšimi oblikami in metodami dela na terenu, pristopi in tehnikami dela na terenu z otroci in mladostniki ter šolsko zakonodajo s področja organizacije in izvedbe strokovnih ekskurzij. Razvijajo naslednje kompetence: - transverzalne kompetence (generične spretnosti): komuniciranje, reševanje problemov, logično mišljenje, vodenje, kreativnost, motiviranje, timsko delo, sposobnost učenja; - osebne kompetence: radovednost, motiviranost, kreativnost, skeptičnost, poštenost; - socialne ali medosebne kompetence: komuniciranje, timsko delo, jezikovne spretnosti.
Pedagogika – teorija vzgoje in andragogika
Področje pedagogike - Študenti razumejo pomen temeljnih teoretskih usmeritev za oblikovanje vzgojnega koncepta javne šole. - V ponujenih (pod)zakonskih in kurikularnih dokumentih prepoznavajo ideološke vplive. - Znajo oblikovati operativni načrt za oblikovanje vzgojne dimenzije pouka pri lastnem predmetu in v okviru razrednih ur. - Znajo reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri. Področje andragogike - Poznajo andragoške zakonitosti in razumejo vodenje izobraževalnih institucij. - Spoznajo načrtovanje in oblikovanje različnih projektov (projektni in tržni management). Spoznajo in razumejo vodenje, organizacijo in koordiniranje izobraževalnega dela v instituciji in s širšim družbenim okoljem. - Spoznajo in razumejo različna andragoška načela, metode, oblike in tehnike za delo z odraslimi. Znajo voditi sestanke, diskusije, time, supervizije, idr. s starši ter drugimi odraslimi osebami. - Znajo organizirati operativni izobraževalni program za odrasle (starše, zaposlene v podjetju, idr.), glede na njihove potrebe, za spodbujanje in v podporo pridobivanja znanja odraslih udeležencev (delavnice za odrasle, npr. starše, študijske krožke, šole za starše, različna izobraževanja, mentorstvo, e- izobraževanje, svetovanje,…). - Znajo oblikovati načrt, spremljati, vrednotiti in uravnavati lastni profesionalni razvoj. - Oblikujejo program osebnega vseživljenjskega izobraževanja. Poznajo pomen izkustvenega učenja. - Spodbujajo vseživljenjsko izobraževanje in učenje odraslih v različnih institucijah.
Pedagoška praksa
S pomočjo učne prakse študenti razvijejo kompetence potrebne za uspešno opravljanje poklica učitelja geografije: - poglobljeno delo s pripravami na pouk, navajanje na samostojno vodenje učne ure, - usvajanje ustrezne časovne razporeditve posameznih elementov učne ure, - ustrezna izbira učnih aktivnosti znotraj učne ure, učenje strukturiranja učne ure, - spoznavanje različnih pristopov za motivacijo učencev, - spoznavanje in usvajanje zmožnosti ustvarjanja ustrezne učne klime v razredu, urjenje različnih oblik in metod dela pri pouku, - seznanjanje z uporabo različnih učnih sredstev (IKT, učbeniška gradiva, izbira in izdelava dodatnih gradiv, sestavljanje testov za preverjanje znanja, vrednotenje in ocenjevanje znanja, upoštevanje različnih učnih in zaznavnih stilov učencev pri poučevanju), - omogočanje enakih možnosti in prilagajanje dela individualnim posebnostim učencev, prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami, njihovih močnih in šibkih področij, prilagajanje dela njihovim zmožnostim in po potrebi sodelovanje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami, - ustrezna uporaba različnih načinov spremljanja, preverjanja in ocenjevanja napredka posameznega učenca v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije, - spremljanje in vrednotenje napredka učencev na področju usvajanja strategij učenja, učenja socialnih veščin, bralne in informacijske pismenosti, - seznanjanje staršev in drugih odgovornih oseb o napredku učencev. Obenem razvija študent tudi širše profesionalne kompetence, saj: - razvija pozitiven odnos do učencev, kaže spoštovanje do njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega, religioznega izhodišča, - pri svojem delu upošteva etične principe in zakonska določila, - kaže in spodbuja pozitivne vrednote, stališča in vedenje, ki ga pričakuje od učencev, učinkovito komunicira in sodeluje s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence, - sodeluje z drugimi učitelji in sodelavci na šoli, se vključuje in sodeluje v različnih aktivnostih v ožjem in širšem okolju ter na področju izobraževanja, načrtuje, spremlja, vrednoti in uravnava lasten profesionalni razvoj.
Psihologija za učitelje
Študent: - pozna proces učenja in dejavnike, ki vplivajo na učenje, in jih upošteva pri poučevanju, pozna zakonitosti razvoja učencev in individualne razlike med učenci ter jih upošteva pri poučevanju, - oblikuje spodbudno učno okolje, - pri učencih razvija motivacijo in pozitivna stališča do učenja, uspešne učne strategije ter spodbuja vseživljenjsko učenje, - pri učencih razvija ustrezne medosebne odnose in socialne veščine, uspešno uravnava vedenje učencev in rešuje medosebne konflikte, - uporablja ustrezne načine komunikacije z učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in drugimi udeleženci v pedagoškem procesu; vodi razredno skupnost, - pozna učence s posebnimi potrebami, prilagaja delo njihovim značilnostim in po potrebi sodeluje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami, - uporablja ustrezne načine spremljanja, preverjanja in ocenjevanja znanja ter sprotnega informiranja učencev in staršev.
Raziskovanje učnega procesa
Pri predmetu Raziskovanje učnega procesa za učitelje študenti spoznajo temeljna znanja s področja raziskovanje pedagoške prakse na tak način, da jih bodo znali uporabiti in bo njihova pedagoška praksa lahko temeljila na rezultatih preverjanja lastne prakse. Študenti: - poznajo temeljne značilnosti raziskovanja v pedagoški praksi in pri raziskovanju uporabljajo etične principe in obstoječo zakonodajo, - zmorejo načrtovati in izvesti raziskavo v šoli glede na potrebe lastne pedagoške prakse (pri tem uporabljajo ustrezne raziskovalne metode in tehnike, kvalitativne in kvantitativne, tehnike akcijskega raziskovanja), - so sposobni interpretirati rezultate raziskav in jih posredovati drugim udeležencem v pedagoškem procesu (učencem, staršem, drugim pedagoškim delavcem), - zmorejo razumeti postopke zbiranja empiričnih podatkov pri pedagoškem raziskovanju, vključno s sestavljanjem raznih merskih instrumentov, njihovimi merskimi značilnostmi, uporabo in funkcijo, - so sposobni uporabiti nekatere postopke statistične obdelave podatkov s programskim paketom SPSS, - na podlagi rezultatov lastnega in tujega raziskovanja so sposobni spreminjati lastno pedagoško prakso.
Slovenščina za učitelje
Študenti: - se zavedajo vloge in položaja slovenščine v šoli ter se usposobijo za ustrezno in učinkovito rabo slovenščino kot jezika pedagoške komunikacije pri oblikovanju odnosov z učenci/kolegi/starši ter pri posredovanju znanja svoje stroke; - razumejo vpliv sporočevalčevega namena in okoliščin na sporazumevanja v razredu, na njihovi podlagi presojajo ustreznost svojega sporazumevanja ter ga skušajo izboljšati; razvijajo zmožnost ustreznega komuniciranja s starši, sodelavci, ustanovami, s katerimi se srečujejo pri delu na šoli; - razvijajo zmožnost učinkovitega javnega govornega nastopanja v razredu (retorike); vodijo učni pogovor z oblikovanjem ustreznih, jasnih, razumljivih vprašanj ter sodelujejo v pogovorih, povezanih s stroko; - znanstveno besedilo obnovijo, ga povzamejo in preoblikujejo v smiselno, razumljivo, ustrezno in jezikovno pravilno poljudnoznanstveno besedilo, primerno za uporabo v razredu; - napišejo strokovni članek ter si pri reševanju težav učinkovito pomagajo z jezikovnimi priročniki, korpusi in drugimi elektronskimi viri; - poznajo strategije dejavnega poslušanja oz. učenja s poslušanjem ter načrtujejo dejavnosti/naloge učencev pred poslušanjem, med njim in po njem; poznajo bralne učne strategije ter ob pisnih učnih virih oblikujejo učinkovite vaje in naloge za učence; svojo izbiro utemeljijo; - z ustreznimi dejavnostmi učence usmerjajo pri pripravi na govorni nastop v razredu oz. pri pisanju strokovnega besedila, izoblikujejo merila za vrednotenje ter jih reflektirajo.
