Prvostopenjski univerzitetni dvodisciplinarni študijski program Geografija traja 3 leta (6. semestrov) in skupaj obsega 90 kreditnih točk. Študijski program nima smeri. Strokovni naslov, ki ga pridobi diplomant/ka je diplomirani geograf (un.) in … oziroma diplomirana geografinja (un.) in ..., pri čemer je polni naslov odvisen od vsakokratnega individualnega izbora druge študijske discipline.
Diplomantke in diplomanti prvostopenjskih dvodisciplinarnih univerzitetnih študijskih programov si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh disciplin. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na področju obeh izbranih disciplin, so diplomanti usposobljeni pridobljena znanja povezovati med seboj in tako tudi z drugimi področji. Transfer znanja iz enega področja na drugega spodbuja fleksibilno uporabo pridobljenih znanj v različnih situacijah. Dvodisciplinarnost pospešuje sposobnost intra- in interdisciplinarnega prenosa pri uporabi znanja, metodologije, razumevanja strokovnih metod, pristopov in procesov. Cilj dvodisciplinarnih programov je usposobiti diplomant/ke za nove kompetence na podlagi razumevanja in povezovanja različnih vidikov predmetno specifičnega znanja. Širši družbeni interes dvodisciplinarnih programov je povečanje zaposljivosti diplomantov, kar sledi iz njihovega obvladovanja oz. poznavanja dveh strokovnih področij; usmerjenost v interdisciplinarno reševanje problemov zvišuje njihove možnosti na trgu delu.
Uporabne povezave:
- Predstavitveni zbornik
- Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
- Pogoji za napredovanje po programu
- Pogoji za dokončanje študija
- Predmetnik študijskega programa
- Izdelava zaključne seminarske naloge
- E-izobraževanje
- Referat za dodiplomski študij
Predmetnik:
Predmet študenta najprej preko spoznavanja temeljnih filozofskih pogledov in raziskovalnih vprašanj uvaja na področje družbene geografije. V nadaljevanju študent pregledno spozna temeljne vsebine s področij geografije prebivalstva, geografije naselji in kulturne geografije.
Predmet Družbena geografija II pokriva pretežno vsebine ekonomske geografije. Pri predmetu študenti spoznajo osnovne zakonitosti aktualnega družbeno-ekonomskega sistema, spoznajo geografski razvoj in problematiko različnih gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijstva in industrije, ter postanejo vešči v uporabi osnovnih metod na področju geografske (terenske) analize gospodarstva.
Predmet omogoča razumevanje soodvisnosti človeka in njegovega naravnega oziroma antropogeno preoblikovanega okolja, kompleksnosti raznolikih regionalnih in globalnih okoljskih problemov ter neposrednih povezav med pokrajinskimi učinki človekovih posegov v ekosisteme in kakovostjo življenja. Študenti poglobijo teoretično in metodološko znanje o delovanju okolja kot (eko)sistema ter procesih degradacije okolja kot posledice izčrpavanja okoljskih virov in onesnaževanja na različnih prostorskih ravneh (lokalni, regionalni, globalni).
Pri Ekonomski geografiji se študenti seznanijo s klasičnimi in sodobnimi lokacijskimi teorijami, se posvetijo novejšim gospodarskim dejavnikom in procesom na različnih področjih gospodarstva, predvsem pa se seznanijo z geografskimi razsežnostmi najnovejšega gopodarskega razvoja (financializacija, kreativna industrija, 4. industrijska revolucija, delitvena ekonomija).
Predmet predstavi osnovne značilnosti dela t.i. nežive narave (relief, podnebje), ki so pomembne za razumevanje celotne geosfere. Pojasni vlogo reliefa kot podlage za delovanje drugih pokrajinskih sestavin ter pomen prostorske in časovne variabilnosti podnebja in njegovih elementov za ostale pokrajinotvorne prvine, tako na globalnem kot lokalnem nivoju. Poudarek je na razumevanju součinkovanja med naravnimi in družbenimi dejavniki, kar je ključnega pomena za oblikovanje kompleksnega pogleda na sodobno dogajanje.
Predmet pokriva področja geografijo vodovja, prsti in živega sveta. Poleg temeljnega znanja je poudarek predvsem na povezavah med temi naravnimi elementi pokrajine in človekom. Prsti in rastlinstvo spoznavamo tudi neposredno na terenu.
Študentje se seznanijo z osnovnimi kemičnimi in fizikalnimi procesi nastajanja krasa. Sposobni so prepoznati in interpretirati osnovne podzemske in površinske kraške oblike in procese ter razumejo princip delovanja kraškega geomorfnega sistema. Pridobljeno razumevanje procesov in oblik na krasu jim daje možnost za objektivno vrednotenje kraških površinskih ter podzemskih geomorfoloških oblik ter kraških vodonosnikov. Spoznajo tudi regionalnogeografske značilnosti slovenskega krasa ter so sposobni povezati teoretična znanja z značilnostmi krasa na določenem območju.
Geografija Avstralije in Oceanije
Spoznavanje naravnih virov Avstralije in Oceanije ter razvojnih dejavnikov in učinkov na pokrajino (izbrani primeri).Poudarek na spoznavanju in razumevanju vzrokov, teženj in problemov geografskega razvoja izbranih regij z analizo vpliva naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov.
Spoznavanje naravnih značilnosti in družbenogeografskih razmer Azije (izven Rusije in Jugozahodne Azije). Razumevanje osnovnih regionalno geografskih značilnosti Azije. Osvajanje temeljnih geografskih potez celine kot celote in njenih posameznih delov. Usposabljanje za pravilno vrednotenje pomena posameznih regij glede na celo celino in tudi na druge celine.
Predmet nudi zelo obsežen in tematsko širok nabor znanj o evropski celini kot širšem okolju, v katerem živimo in delujemo. Zato so poleg običajnih regionalnogeografskih vsebin poudarjene predvsem tudi vsebine delovanja držav Evrope in Severne Evrazije, ki jo glede na politične in gospodarske kriterije lahko delimo na članice EU (in delno tudi NATO), vmesne države ter države v Skupnosti neodvisnih držav z Rusko federacijo kot njenim jedrom. Družbenogeografske vsebine zato v predmetu nekoliko prevladujejo.
Pri predmetu dobijo študenti vpogled v širok spekter naravnih in družbenogeografskih značilnosti regije, ki vključuje Mehiko, medmorsko in karibsko Ameriko ter južnoameriški kontinent. Poudarek je na prepoznavanju vzročno posledičnih povezav med aktualnimi razmerami v regiji z naravnimi dejavniki, zgodovinskim ozadjem, razvojnimi težnjami in s širšimi geopolitičnimi razmerami. Kompleksno obravnavo regije nadgradimo še z vzorčnimi primeri držav in predvsem problemov, ki izstopajo po aktualnosti oziroma reprezentativnosti in pomagajo razumeti pomen in vlogo Latinske Amerike v sodobnem svetu, predvsem v luči njenih razvojnih možnosti, rabe naravnih virov in vplivov globalizacije na regijo in obratno.
Naravne nesreče kot eden najočitnejših vidikov součinkovanja med naravo in družbo, njihovo delovanje kot sestavni del okolja na globalnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Metode ugotavljanja nevarnosti, tveganj in ogroženosti ter njihova aplikacija v praksi.
Študent razume strukturo sodobnega večfunkcijskega podeželja (bivanje, delo, proizvodnja hrane, varovanje, oskrbovanje in potrošnja, javno dobro, preživljanje prostega časa itd.). Z ustreznimi metodami analizira ključne probleme (staranje prebivalstva, pomanjkljive storitve, navzkrižje interesov ipd.) in procese na podeželju (npr. glokalizacija, reagrarizacija). Študent prepozna pomen (so)učinkovanja ključnih deležnikov (individualni, institucije, formalne in neformalne povezave, lokalna skupnost) pri razvoju podeželja.
Predmet omogoča poglobljeno spoznavanje naravnih in družbenih značilnosti Afrike južno od Sahare, vključno z vpogledom v prelomne zgodovinske dogodke regije. Poudarek je na celovitem razumevanju tako temeljnih geografskih potez in njihovih medsebojnih povezav kakor tudi raznolikih razvojnih izzivov (gospodarskih, socialnih, okoljskih, geopolitičnih ipd.), ključnih za sedanjost in prihodnost Podsaharske Afrike. Študenti spoznavajo in razvijajo regionalnogeografske pristope k vrednotenju kompleksnih regionalnih problemov in oblikujejo kritični odnos do njih.
Geografija prebivalstva in naselij
Predmet nadgrajuje vsebine s področij geografije prebivalstva in geografije naselij, ki jih študent spozna pri predmetu Družbena geografija I. Študent spoznava dosedanje in najnovejše teoretične, metodološke in aplikativne tematike in pristope s teh področij. Nadgrajuje temeljno znanje o prebivalstvenih pojavih in procesih, tipih ter strukturi naselij, kar mu omogoča razumevanje in geografsko obravnavo odvisnosti med poselitvijo in naravnim okoljem ter družbenimi dejavniki. Študent je pri tem predmetu vključen v del praktične izvedbe raziskave s področja predmeta. Z iskanjem, izbiro in analizo članka iz vrhunske znanstvene literature se dodatno seznanja z aktualnimi tematikami in pristopi s področja predmeta.
Geografija Severne Afrike in JZ Azije
Predmet omogoča poglobljeno spoznavanje naravnih značilnosti in družbenogeografskih razmer v Severni Afriki (severno od Sahare) in Jugozahodni Aziji. Poudarek je na razumevanju ključnih skupnih značilnosti regije kakor tudi posebnosti posameznih delov, vključno s poznavanjem zgodovinskega ozadja sodobnih razvojnih procesov. Celovit regionalnogeografski pristop k vrednotenju aktualnih razvojnih problemov regije (z upoštevanjem globalnega konteksta) dopolnjujejo študije posameznih primerov (npr. kriznih območij, vodne oskrbe, prebivalstvene dinamike, gospodarskih izzivov ipd.).
Spoznavanje naravnih virov Severne Amerike ter razvojnih dejavnikov in učinkov na pokrajino (izbrani primeri).Poudarek na spoznavanju in razumevanju vzrokov, teženj in problemov geografskega razvoja izbranih regij z analizo vpliva naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov.
Predmet seznani študente z naravnimi in družbenimi danostmi Slovenije in njihovim pomenom za pokrajinski kompleks ter pretekli, sedanji in bodoči razvoj države. Analizira soodvisnosti med naravnimi in družbenimi prvinami na izbranih primerih in obravnava aktualno geografsko problematiko Slovenije in njenih regij oziroma pokrajin.
Geografija sonaravnega razvoja
Študenti spoznavajo pomen večplastno (okoljsko, socialno in gospodarsko) opredeljenega blagostanja in prepoznavajo geografske posledice pretežno nesonaravno zasnovanega razvoja človeštva v industrijskem obdobju. Usposobijo se za geografsko opredeljevanje globalnih, regionalnih in lokalnih zasnov trajnostno sonaravnega napredka različnih dejavnosti človeštva ter možnosti in omejitev sonaravnega razvoja Slovenije.
Študenti spoznajo temeljne pojme s področja turizma, rekreacije in prostega časa ter probleme pri njihovem opredeljevanju, se seznanijo z osnovnimi pristopi geografije k proučevanju problematike turizma in prostega časa ter s pomembnejšimi pokrajinskimi učinki. Spoznajo temeljne geografske dejavnike razvoja prometa ter spreminjanje vloge prometa pri oblikovanju gospodarske in prostorske strukture ter funkcij pokrajin, regij in naselij.
Slušatelji se na terenu seznanijo z osnovnimi značilnostmi delovanja t. i. nežive narave (relief, vreme, podnebje), vplivom človeka na preoblikovanje pokrajine in spoznavajo konkretne odnose med pokrajinskimi sestavinami. Poudarek je na spoznavanju osnovnih metod opazovanja in terenskega preučevanja ter na analizi in interpretaciji pridobljenih rezultatov.
Študent pridobi znanje o izbranih regionalnih problemih Slovenije oziroma obiskanih držav in posameznih območij, razširi vedenje o razlikah in sorodnostih med slovenskimi in (predvsem) evropskimi regijami. Pridobi tudi znanja in spretnosti o pripravi, organizaciji , izvedbi in vrednotenju geografskega terenskega dela in priprave terenskih ekskurzij, seminarjev in sorodnih oblik. V okviru terenskih vaj se seznani z vsebino in metodologijo Ekološke geografije.
Pri predavanjih študenti spoznajo temeljne vsebine geoinformacijske znanosti (terminologija, metodologija, analize, modeliranja, podatkovne baze itd.). Pri vajah pa z uporabo najsodobnejših in najbolj razširjenih orodij praktično spoznavajo GISovske metode, analize pokrajinskih elementov in sodobne načine reševanja geografskih problemov.
Osnovno poznavanje terminologije daljinskega zaznavanja, spletnega in mobilnega GIS-a. Poznavanje in uporaba temeljnih metod vizualne interpretacije, klasifikacije in pretvorbe daljinsko zaznanih slik. Poznavanje in uporaba metod prostorske interpolacije, geostatistike in osnov geoinformacijskega modeliranja. Poznavanje osnov presoje izvedljivosti geoinformacijskega projekta.
Geologija je naravoslovna znanost, ki proučuje zgradbo Zemlje, kamnine, iz katerih je sestavljeno njeno površje, razvoj našega planeta in organizmov, ki so ga nekoč poseljevali, kot tudi procese, ki preoblikujejo površje planeta danes ali se odvijajo v globini, skriti našim očem. Geologija se tako (čeprav je to obsežna in samostojna veda) tesno povezuje zlasti s fizičnim delom geografije. Pri tem predmetu se naučimo prepoznavati osnovne vrste kamnin, spoznamo notranjo zgradbo Zemlje in tektoniko plošč kot osnovno gonilo številnih procesov, ki preoblikujejo Zemljino površje in vplivajo na naše življenje (kot so orogeneza, vulkanizem, potresi). Naučimo se branja in uporabe geološke karte, ki je pomembna za razlago številnih geomorfoloških pojavov, na koncu pa posvetimo še geološki zgradbi Slovenije, kjer med drugim spoznamo, da vrh Triglava tvorijo kamnine, ki so pred več kot 230 milijoni let nastajale v toplem tropskem morju.
Prepoznavanje in interpretacija osnovnih geomorfnih procesov in razumevanje tesne povezanosti med procesi in z njimi nastajajočimi reliefnimi oblikami v najrazličnejših okoljih v Sloveniji in po svetu. Poznavanje osnovne geomorfološke terminologije in metod geomorfološkega kartiranja na terenu in s pomočjo metod daljinskega zaznavanja.
Prepoznavanje pomena obravnave oblik vode kot vodnega vira, eksistenčno pomembnega za človeško vrsto in celotno biosfero. Pomen vode kot sestavine in preoblikovalca pokrajine, pokrajinska vloga vodnih oblik. Večplastni posegi človeka v vodne vire sveta in Slovenije, njihovo količin in kakovost.
Predmet ponudi študentu odgovore na tri osnovna vprašanja: 1. kako so različna okolja vplivala na človekov razvoj in, kako je svoje življenje in preživetje prilagajal ekosistemom z različnimi nosilnimi sposobnostim; 2. kako se človek odziva na okolje, na spremembe v njem in, katere vzore za svoje življenje in vzdrževanje dinamičnega ravnovesja lahko, s ciljem približevanja sonaravnemu razvoju, poišče v delovanju naravnih ekosistemov; 3. kakšni so negativni povratni učinki spremenjenega okolja na kvaliteto življenja in vzroki za različno percepcijo teh sprememb in odzive med različnimi skupinami prebivalstva.
Predmet je nadgradnja nekaterih vsebin iz Fizične geografije 1. Težišče je na obravnavi prostorske in časovne spremenljivosti podnebja. Obravnava spreminjanje podnebja v holocenu, aktualne podnebne spremembe in vzroke zanje ter predviden potek podnebja in posledice v naravnem in družbenem okolju v 21. stoletju. Opozori na pestrost podnebnih razmer v različnih prostorskih ravneh, od lokalne do globalne. Poudarek je tudi na metodologiji raziskovanja, kar usposobi študente za transfer znanja v prakso in odgovorno ravnanje do okolja.
Cilj predmeta je pridobitev osnovnih znanj o dogajanju v atmosferi. Poudarek je na razumevanju fizikalnih vzrokov in zakonitosti, ki določajo pojavnost in obliko vremenskih procesov. V okviru predmeta se obravnavajo vprašanja kot; zakaj in ob kakšnih pogojih nastanejo nevihte, kdaj in kako nastane toča, zakaj se zrak pri dviganju ohlaja in kako to vpliva na nastanek padavin, kako nastanejo oblaki in zakaj imajo lahko zelo različne oblike, kakšni so vzroki za nastanek vetra in kaj vpliva na njegovo smer in hitrost, zakaj prihaja do globalnega segrevanja ozračja in kakšne bodo posledice, kako se izvajajo meteorološka opazovanja in meritve ter kako se v modernih časih izdela napoved vremena in zakaj pri napovedih prihaja do napak. Pridobljeno znanje študentom omogoča osnovno razumevanje večine pomembnih vremenskih procesov ter z vremenom povezanih aktivnosti kot je izdelava vremenske napovedi.
Študent pregledno spozna teoretična izhodišča in metode, ki jih geografi uporabljajo v svojem znanstvenem in strokovnem delu. Pregledno spozna temelje geografskega pristopa, povezanost teoretičnega izhodišča in izbora metod, ter temeljne kvantitativne in kvalitativne metode v znanstvenem in strokovnem delu geografa. Pretežni del predmeta je namenjen pridobivanju znanj in veščin s področij pridobivanja podatkov, njihovega urejanja, predstavljanja in statistične analize podatkov v geografiji. Študent za študij pri tem predmetu uporabi več računalniških orodij, med njimi zlasti Excel in SPSS.
Študent pridobi znanje in veščine s področja uporabe temeljnih večvariatnih statističnih metod ter izbranih kvalitativnih metod v geografiji. S tem močno nadgradi zmožnost opisne, pojasnjevalne in poizvedovalne (eksploratorne) obravnave kompleksnih geografskih pojavov in procesov. Pridobljeno znanje in veščine preizkusi in dokaže z izvedbo samostojnega raziskovalnega poročila, v katerem uporabi spoznane metode pri obravnavi geografskih vsebin, ki si jih študent sam izbere.
Pri predmetu študentje spoznajo osnove teorije, metodologije in praktične uporabe tematske kartografije ter geografske vizualizacije. Na vajah se s pomočjo sodobnih grafičnih in GISovskih orodji naučijo izdelave različnih vrst tematskih kart. Poleg tega študenti spoznajo tudi teoretične in praktične osnove GNSS (GPS) tehnologije.
Pedogeografija in biogeografija
Predmet je logično nadaljevanje predmeta Fizična geografija II, kjer se poleg dokaj klasičnih tematik (členitev sveta na zonobiome, slovenska klasifikacija prsti) posvečamo aktualnim temam degradacije prsti in invazivnih vrst. Vaje potekajo v fizičnogeografskem laboratoriju. Velik poudarek je terenskem delu.
Predmet predstavlja geografovo orodje za razumevanje sodobnih političnih procesov in odnosov v svetu, začenši z delovanjem in ustrojem države. Z razumevanjem naštetega je lažje slediti regionalnim geografijam posameznih delov sveta ter pojasniti njihove specifične probleme.
Predmet Regionalno planiranje pomaga študentom prenesti znanja predvsem s področja družbene geografije v planersko prakso tako na področju prostorskega kot tudi regionalnega planiranja. Pri predavanjih in vajah se študenti seznanijo z nekaj malega planerske teorije in metod, predvsem pa spoznavajo, kako se lahko v svetu regionalnih razvojnih programov, namenske rabe in prostorskih planov znajde geograf …
Predmet predstavlja eno od teoretičnih podlag za razumevanje nadaljnjih družbenogeografskih vsebin, od naselij in prebivalstva, gospodarske geografije (in ožjih področij kot so na primer industrijska, agrarna geografija, geografija turizma itn.), varstva okolja, podeželja, urbane geografije ali področij prostorskega načrtovanja do politične geografije.
Študent se seznani s predmetom proučevanja in vsebino urbane geografije. Pridobi znanja o teoretičnih izhodiščih in metodoloških pristopih geografskega proučevanja mestnega prostora. Usposobi se za uporabo znanj v raziskovalne in aplikativne namene. Pridobi znanja za sodelovanje pri urbanistčnem in prostorskem načrtovanju, mestnem upravljanju in izdelavi prostorskih analiz.
Predmet seznanja študente z geografijo kot znanstveno in študijsko disciplino, njenimi vejami, predmetom preučevanja, vlogo in pomenom. Preko spoznavanja razvoja svetovne in slovenske geografije se študenti seznanijo z razvojem geografske misli in nekaterih temeljnih geografskih konceptov. Osnove geografskega raziskovanja, glavne metode in tehnike dela ter izdelava geografskih elaboratov so študentom predstavljene na predavanjih, pri vajah pa vse navedeno praktično preizkusijo in usvojijo še osnove kartografije.
Izdelava pisne seminarske naloge pod vodstvom mentorja iz izbrane fizično, družbeno ali regionalno geografske tematike. Uporaba metodologije geografskega znanstvenega proučevanja. Zagovor seminarske naloge pred mentorjem in študenti v ustreznem seminarju.
